Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
V tokratni oddaji Hudo! se nam bodo v studiu pridružile učenke osnovne šole Franja Malgaja Šentjur Ula Urška Dobnik, Sara Mastnak in Laura Ivanc-Barić. Pogovarjali se bomo o prijateljstvu in si zastavili vprašanja, kdo je lahko najboljši prijatelj, kako ohranjati prijateljske vezi, kaj storiti, ko prijateljstvo preraste v ljubezen, kako spoznavati nove ljudi in še veliko več. Po telefonu se nam bosta oglasili tudi učiteljica slovenščine na osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur Bojana Potočnik, ki ji bodo mlade gostje zastavile svoja vprašanja in se preizkusile v vlogi novinark, ter psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu.
Po telefonu se nam je oglasila tudi psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Karin Sernec, ki dela na centru za mentalno zdravje na univerzitetni psihiatrični kliniki ter vodi enoto za zdravljenje motenj hranjenja in ki bo mladim podala koristne nasvete o prijateljstvu.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
V oddaji Hudo se bomo odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki seže na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili vam bodo, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Pred tednom športa, ki ga bomo praznovali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.
FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček. Nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo veliko možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov. Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta. Ekipa Black&White s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! jih gostimo v našem studiu. Pogledali pa bomo tudi, kaj vse se dogaja v Tehnoparku v Celju.
Novo šolsko leto je tu! V oddaji bomo pred mikrofon povabili dijakinjo in učence različnih osnovnih šol po Sloveniji ter poklepetali o tem, kako so pričakali novo šolsko leto. So se veselili pouka ali bi raje imeli podaljšane počitnice? Govorili bomo tudi o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, česa se najboj veselijo in česa najmanj.
Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred Planinskega doma na Kumu in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili Zoja, Svit, Andraž in Larisa, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.
Naša druga gostja je Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic.
Na Mariborski koči se nam bodo pridružili mladi sogovorniki, ki radi hodijo v hribe. Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo. O vsem tem to soboto med 9 h in 10 h, ko se nam na številki 01 475 22 22 lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci.
Po telefonu se nem je oglasil tudi Jakob J. Kenda, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih Apalaška pot in Transverzala. Svetoval nam je o tem, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa.
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji zdaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste - Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru. V sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo. Se slišimo!
Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila iz Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna dejavnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.
V Portorožu se nam bodo v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali jih bomo v oddaji Hudo!
Dobrodelni koncert Podarim ti pesem že dvajseto leto zapored pripravlja osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Ker razmere v tem šolskem letu niso dopuščale izvedbe koncerta v živo, so nastopajoče posneli v najimenitnejših stavbah občine Cerklje. Tako so poleg glasbe poslušalcem in gledalcem podarili tudi del bogate kulturne dediščine. V oddaji Hudo! bomo z mladimi gosti poslušalcem podarili utrinke z letošnjega dogodka. V studiu se nam bodo pridružili Andreja Petrič, Izak Kokalj, Anže Demšar in Mina Globočnik ter mentorica in soustarjalka koncerta Irma Močnik. Skupaj bomo govorili o nastanku koncerta, o tem, kako je potekal letos, kako je bilo posneti skladbe in sodelovati s profesionalno snemalno ekipo in poslušali skladbe naših gostov.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Neveljaven email naslov