Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je Vera Flisar, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v naselju Pušča pri Murski Soboti, ki je pred 60 leti orala ledino pri predšolski vzgoji romskih otrok ter nagovarjala starše naj vanj vpišejo svoje otroke. Pri Zvezi Romov Slovenije so jo ob jubileju vrtca nagradili s posebnim priznanjem. Foto: VauTV si
Ime tedna je postal kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance Tine Urnaut, ekipe, ki je na SP z izjemnimi predstavami navduševala v Stožicah in poskrbela za navijaško evforijo. Prvič v zgodovini so se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva in na Poljskem osvojili četrto mesto.
Ime tedna sta Dejan Kos in Klemen Smrtnik, industrijska oblikovalca, ki kot tandem delujeta v studiu desnahemisfera. Za avtomatske ročne ure sta razvila navijalnik Time Machine, ki je oblikovno, z aplikacijo in povezavo Bluetooth pa v svetovnem merilu tudi tehnološko izredno dovršen.
Ime tedna je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 15. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Gruziji, prejel zlato medaljo. V tekmovanju, ki je neke vrste astronomski triatlon, so se dijaki preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v analizi astronomskih podatkov.
Ime tedna je postal Darko Jorgić, namiznoteniški igralec, ki je na EP v bavarski prestolnici dosegel uspeh kariere. Osvojil je srebrno medaljo, z naslovom evropskega podprvaka pa poskrbel tudi za največji uspeh slovenskega namiznega tenisa.
Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta.
Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet.
Ime tedna je Marjan Pipenbaher, glavni projektant Pelješkega mostu, ki so ga na Hrvaškem slavnostno otvorili minuli teden. Skladen in v okolje lepo vpet most je snoval celo desetletje in se uvršča med pet največjih in najzahtevnejših mostov v Evropi. Ne le zaradi dolžine 2,4 kilometra, ampak tudi zato, ker leži na potresno občutljivem območju, kjer pihajo ekstremno močni vetrovi.
Ime tedna je Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu in poveljnik poklicne Gasilske enote v Novi Gorici. Pretekli teden se je na vrhuncu požarov tudi do 1700 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, vojakov, sekačev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja ter drugih prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine, v izjemno težkih razmerah uspešno bojevalo z najobsežnejšimi požari v zgodovini Slovenije. Simon Vendramin je postal tudi ime julija 2022.
Ime tedna je Iztok Arnol, vodja dvodnevne akcije reševanja planincev, poškodovanih v množični nesreči v nevihti na Malem Triglavu, v kateri so številni gorski reševalci ter posadke slovenske policije in vojske izjemno učinkovito pomagali 18-im težje ali lažje ponesrečenim planincem.
Ime tedna je Vanja Černivec, Mariborčanka, ki je po tem, ko je bila kot prva ženska na položaju mednarodne skavtinje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA pri ekipi Chicago Bulls, zdaj postala še prva ženska na položaju športne direktorice v britanski ženski košarki.
"Nihče pred nami ni priredil pravnega dokumenta na način, kot smo mi želeli - v njegovi celovitosti, z vsemi informacijami."
"To je kolektivno priznanje za vse. Nikakor ne samo zame. Ker brez vsakogar, vsake izmed nas, te Pravne mreže za varstvo demokracije ne bi bilo."
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime tedna je Ivo Barišič, igralec, ki vseskozi posodablja svoj način igre in ohranja radovednost za nov, drugačen gledališki in filmski jezik. Za popolno predanost gledališkemu in filmskemu poklicu je prejel Borštnikov prstan, najprestižnejše slovensko priznanje za gledališko igro. Borštnikov prstan je prejel včeraj na sklepni slovesnosti tradicionalnega Borštnikovega srečanja:
Ime tedna je Goran Vojnović, scenarist in režiser dokumentarnega filma 2017. V njem je slabih pet let po zlati medalji slovenskih košarkarjev na evropskem prvenstvu predstavil enega največjih uspehov slovenskega športa ter na celodnevnem športno-kulturnem dogodku v Stožicah gledalce popeljal v zakulisje evropskega prvenstva, ki je 2017 združilo Slovenijo. Goran Vojnović je postal tudi Ime junija 2022.
Ime tedna je Benjamin Savšek, kanuist, ki nadaljuje serijo uspehov na največjih tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem je olimpijski prvak vnovič premagal vso konkurenco in osvojil že svoj četrti naslov evropskega prvaka.
Ime tedna je Marcos Tavares, legendarni kapetan NK Maribor, ki se je po 14 letih in osmih naslovih državnega prvaka poslovil od vijoličastega dresa. Je najboljši strelec prve slovenske nogometne lige, najboljši strelec Maribora vseh časov ter igralec z največ nastopi in goli na evropskih tekmah.
Ime tedna je postal Marcel Štefančič, ki opozarja na pomen profesionalnega in neodvisnega novinarstva ter se po 24 letih poslavlja od vodenja legendarne oddaje Studio City na TV Slovenija. Na dan svobode medijev mu vodstvo brez vsebinske obrazložitve ni podaljšalo pogodbe in tako sporočilo, da vztraja pri siromašenju programa.
Ime tedna je postala Darja Fišer, izredna profesorica za prevodoslovje in jezikovne tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka, ki je bila zaradi svoje znanstvene odličnosti in mednarodne odmevnosti izvoljena za izvršno direktorico najpomembnejše evropske mreže raziskovalcev na področju humanistike, družboslovja in drugih z jezikom povezanih ved CLARIN ERIC.
Neveljaven email naslov