Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je Tadej Pogačar, kolesar, ki je z epsko predstavo v kronometru zmagal na največji kolesarski dirki na svetu in spisal zgodovino francoskega Toura, svetovnega in slovenskega športa. Poleg rumene majice je osvojil še pikčasto za najboljšega v gorskih ciljih in belo za najboljšega mladega kolesarja. Igor Tominec in Boštjan Reberšak sta ob tej priložnosti pripravila obširen pregled letošnjega Toura.
Ime tedna je postal Matic Lozinšek, sodelavec Instituta Jožef Stefan, ki je pridobil sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku kariere. Ocenjevalce je prepričal s petletnim projektom HiPeR-F, v njem pa se bo osredotočal na raziskave kemijskih reakcij s fluorom pod izredno visokim tlakom.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je na deveti etapi letošnje dirke po Franciji poskrbel za nov osebni mejnik in hkrati za zgodovinski dan slovenskega kolesarstva. Kot prvi Slovenec je na slovitem Touru oblekel rumeno majico in prevzel mesto vodilnega.
Ime tedna je postal Borut Gombač, pesnik, ki je za pesniško zbirko S konico konice jezika, prejel Veronikino nagrado, priznanje za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. V njej vsako pesem domiselno uvaja krajša predhodnica katere zadnji verz je naslov naslednje pesmi.
Ime tedna je postal Tomaž Štupnik, predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana, kjer so z ekipo presadili pljuča 14-letni deklici s cistično fibrozo. Deveturni poseg velja za prvo presaditev pljuč pri otroku v UKC Ljubljana.
Ime tedna je Maruša Mišmaš Zrimšek, atletinja, ki so jo pri Evropski atletski zvezi izbrali za najboljšo atletinjo julija v Evropi. Prepričala jih je z drugim izidom vseh časov v teku na 2000 metrov z zaprekami, ko je za slabe tri sekunde in pol zaostala le za svetovnim rekordom Nemke Gese Felicitas Krause.
Tevž Lotrič je dijak Gimnazije Kranj, ki je na 4. evropski fizikalni olimpijadi na daljavo osvojil zlato medaljo, absolutno 9. mesto med tekmovalci iz 57 držav ter nagrado za najboljšo rešitev prve teoretične naloge.
Aljoša Rehar, vodja projektov pri Slovenski tiskovni agenciji, kjer so razvili napredno tehnološko rešitve NewsMapper, ki jo je Evropska komisija uvrstila na seznam odličnih evropskih inovacij. Aplikacija temelji na tehnologijah umetne inteligence in omogoča vrsto funkcionalnosti, kot sta strojno sledenje uporabi člankov na spletu ter zgodnje zaznavanje novih aktualnih zgodb.
Ime tedna je Peter Lemut, domačin iz okolice Ajdovščine, ki je pomoči potrebnim podaril 8 ton krompirja s svojega posestva in s tem ustvaril eno največjih donacij hrane v zadnjih letih ter s svojim zgledom skušal spodbuditi ljudi, naj za soljudi naredijo nekaj dobrega.
Ime tedna je postal Žarko Trušnovec, nekdanji predsednik Gorske reševalne službe Tolmin, ki je skupaj s sodelavci uresničil željo 90-letnega Albina Pibernika – Bineta, nekdanjega partizana, vojnega in civilnega pilota, da bi obiskal partizansko bolnišnico Franja.
Ime tedna je postala Veronika Šoster, literarna kritičarka, pesnica, prevajalka in komparativistka, ki je ob koncu srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger postala letošnja prejemnica Stritarjeve nagrade
Ime tedna je postal Matjaž Jamnik, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in režiser kratkega igranega filma "Nihče ni rekel, da te moram imeti rad". S slovenskim študentskim filmom se je kot edini do zdaj, uvrstil v program Cinéfondation filmskega festivala v Cannesu.
Ime tedna je postala Vesna Fabjan, dolgoletna slovenska reprezentantka v smučarskem teku, ki je končala svojo bogato športno kariero. Največji uspeh je dosegla na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je osvojila bronasto kolajno v šprintu.
Ime tedna je Žiga Zaplotnik, meteorolog z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter pobudnik projekta RESCCCUE. Skupaj z ekipo je zanj prejel nagrado Evropskega meteorološkega združenja za najboljši projekt informiranja javnosti in odločevalcev o pomenu klimatske krize v letu 2020.
Ime tedna je Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki je med epidemijo koronavirusne bolezni 19 prejela več kot 50.000 klicev, na katere so študentje višjih letnikov ljubljanske medicinske fakultete zagotovili hitre, strokovne in zanesljive odgovore.
Ime tedna je Darko Đurić, paraplavalec, nosilec številnih kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev ter dvakratni udeleženec paraolimpijskih iger, ki je sklenil svojo profesionalno športno pot. S svojimi uspehi in življenjsko filozofijo je mnogim postal vzor, šport invalidov pa je z njim pridobil veliko boljšo prepoznavnost in veljavo.
Prvo pokoronsko Ime tedna je postal Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite, ki je v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve v povprečju vsak dan aktivirala in koordinirala delo več kot 3000 pripadnikov, ti pa so skupno opravili več kot 200.000 delovnih dni. Šestan, ki pravi, da takšnih situacij niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite ne zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z njihovim delom: "Šlo je za najširšo akcijo v vsej zgodovini Slovenije, prvi izziv pa so predstavljale premajhne zaloge v skladiščih. Vsi smo bili postavljeni pred izziv, da smo morali določili prioritete."
Ime meseca maja je Polona Tanšek Aškerc, dipl. medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo. Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Ime tedna je Jure Berk, inovator in podjetnik, ki je izdelal najlažje kolo na svetu in zanj na nemškem inštitutu za kakovost prejel tudi certifikat ISO. Cestno kolo iz karbonskih vlaken s skupno težo 3.986 gramov je za slabe tri kilograme lažje od koles, ki jih uporabljajo profesionalni cestni kolesarji. "Vse se je začelo v srednji šoli, moja prva štipendija je šla za nakup ogljikovih vlaken. Na začetku je bilo veliko ljudi skeptičnih, tudi sam, a treba je vztrajati. Je pa takšno 'igranje' finančno pogojeno, ker so materiali dragi.Takrat sem imel poleg štipendije tudi dohodke kot kolesar in vsi prihodnki so šli za hobi, ki je prerasel v posel." Jure Berk pravi, da samo okvir takšnega kolesa stane od osem tisoč do deset tisoč evrov, zato kolesa ne bo mogoče dobiti na trgu. Bi ga pa seveda izdelali za nekoga, ki bi si ga resnično želel, pove. V pogovoru je dejal še, da ga zaenkrat ne mikajo druge panoge, ostaja namreč zvest kolesarski industriji, čeprav vidi uporabnost karbonskih vlaken tudi v drugih panogah. "Kompoziti se vedno bolj uporabni v letalski industriji in avtomobilstvu. Vsekakor bo šel razvoj v to smer, v transportne namene, kjer želijo čim več privarčevati. Zdaj namreč vozila porabijo več energije, ker so težka."
Ime tedna je Zlatko Golob iz azila za divje živali na Muti, kjer so oskrbeli štiri v prometnih nesrečah poškodovane ali osirotele lesne sove iz Kozjanskega parka. Konec tedna so jih na Lisci in v dolini potoka Brestanica v družbi srčnih ljudi na Kozjanskem, ki skrbijo, da mlade in poškodovane sove in ujede ustrezno oskrbijo, vrnili v naravo. "Cilj je dosežen, ko sove spet živijo na svobodi. Sove so bile pri nas približno tri mesece, saj živali v času rehabilitacije ne vračamo v naravo. Lani smo oskrbeli kakšnih 900 živali, 60 odstotkov teh smo tudi vrnili nazaj v naravo. To je dober uspeh." Zlatko Golob pravi, da ne smemo biti preveč skrbni, da moramo dobro presoditi, ali bomo mladiču pomagali ali ne: "Velikokrat se zgodi, da so mladiči delno operjeni, hodijo po vejah, padejo na tla, mati jih hrani le v nočnem času. Ljudem ni treba pobirati teh mladičev. Moramo primerno presoditi, ali staršem vzamemo mladiča, saj je lahko ta potem hendikepiran za vse življenje."
Neveljaven email naslov