Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Vodja festivala Gora Rocka, vsakoletnega posebnega glasbenega dogodka, kar poudarjajo tako glasbeniki kot tudi obiskovalci. Tridnevni festival na Šentviški planoti odlikujejo pozitivna energija več kot 250 prostovoljcev, povezanost domačinov in dobrodelnost.
Pogovor z Alenko Mozer, profesorico na Gimnaziji Vič v Ljubljani, mentorico mladim raziskovalcem, ki so na mednarodni srednješolski projektni olimpijadi Genius med 1700 prijavljenimi projekti za svoje raziskovalne naloge s področja naravoslovja in podjetništva prejeli 5 zlatih odličij.
Jože Weiss, poveljnik črnomaljskega štaba CZ, ki je koordinirala obsežno akcijo pomoči vsem prizadetim v neurjih, ki so prizadela Črnomelj in okolico. Klicu na pomoč se je solidarno odzvalo približno 3000 gasilcev iz 14 slovenskih gasilskih regij, gasilci iz Karlovca ter drugi prostovoljci, ki so zaščitili ali pomagali pri prvi sanaciji kar 1100 prizadetih objektov.
Ime tedna je postal Gorazd Penko, gonilna sila Maratona Franje, največje kolesarske rekreativne prireditve pri nas. Številni udeleženci so se na tridnevnem dogodku letos prvič lahko preizkusili tudi na Barjanki, netekmovalnem maratonu po Ljubljanskem barju.
Za ime tedna ste izbrali Marušo Zorec, arhitektko, ki so jo izbrali za sodelovanje na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah
Luka Dončić, mladi slovenski košarkar, ki je pri komaj 19 letih v Evropi dosegel vse, kar je mogoče doseči. Postal je evropski prvak in z Realom evropski klubski prvak, španski v vseh kategorijah. Vse leto je nanizal nazive najkoristnejšega igralca, ki jih je kronal z najvišjim priznanjem v karieri – kot prvi Slovenec je postal najkoristnejši igralec Evrolige.
Ime tedna je postal Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo ljubljanske Pediatrične klinike. Z ekipo je dosegel, da so bolniki s spinalno mišično atrofijo začeli dobivati zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni.
Ime tedna je postal Miha Kos, vodja Hiše eksperimentov, kjer z inovativnostjo pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih, že več kot 20 let skrbi za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti
Ime tedna na Valu 202 je postala Petra Grassi, zborovodkinja, ki je na 25. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2018 v Mariboru, s komornim zborom DEKOR iz Ljubljane najbolj prepričala mednarodno strokovno žirijo, hkrati pa prejela tudi naziv najboljše zborovodkinje tekmovanja.
Ime tedna je postal Maksimiljan Kadivec, vodja nacionalnega programa Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk. V 10 letih delovanja so program uspešno razširili na vse slovenske regije, vsem ženskam med 50. in 69. letom omogočili enakopravno obravnavo, v prihodnosti pa načrtujejo zmanjšanje umrljivost za rakom dojk do 30 %.
Ime tedna je postala Manica Janežič Ambrožič, urednica informativneg progarma TV Slovenija in voditeljica osrednje informatvine oddaje Dnevnik. Ta se je v 50. letih in natanko 18.265 oddajah večkrat grafično, tehnološko in slogovno prenovil, njegova priljubljenost pa se je ohranila do današnjih dni.
Ime tedna je postal Primož Roglič, slovenski kolesar, končni zmagovalec na Dirki po Baskiji. Po tem, ko je zmagal na kronometru in prišel do skupnega vodstva, je zdržal pritisk na zadnjih dveh etapah in kljub padcu na zadnji dosegel največji uspeh svoje kariere "Kratka, a sladka etapa, ki ne dopušča nobenih napak. Vesel sem za skupno zmago. Mi nismo največja ekipa, a pokazali smo največ, vsak je dal svojih 110 %. Vse to smo dosegli skupaj in skupaj zmagali."
Ime tedna je postal Goran Janus, ki je po sedmih letih odšel z mesta trenerja slovenske skakalne reprezentance. Pod njegovim vodstvom so skakalci med drugim dosegli 46 zmag v svetovnem pokalu, od tega 9 ekipnih, mnoge uspehe v poletih, zmago na novoletni turneji, zmago v svetovnem pokalu ter po dve kolajni s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. “Peter Prevc je edini, ki je dosegel 15 zmag v eni sezoni. Ob tem bi pohvalil tudi svoj tim, pa Smučarsko zvezo. To je ogromno nekih kamenčkov, ki pridejo v eno skupno točko.” Ob vprašanju, ali so mu v vseh teh letih šla kakšna novinarska vprašanja še posebej na živce, je Goran Janus dejal, da ko so rezultati, je vse v redu, ko jih ni, pa jih poslušaš. “To sodi zraven, tako pohvale kot kritike.” “Jaz bom vedno trener po duši. Letos ne bom treniral, bom pa zraven. Sicer pa … nikoli se ne ve.”
Ime tedna je postal Robert Kranjec, veteran med smučarskimi skakalci, ki so ga mnogi že odpisali, a se je po poškodbi in dolgem okrevanju na finalu svetovnega pokala v Planici vrnil v velikem slogu. Znatno je pomagal osvojiti ekipno tretje mesto in postavil zgodovinski mejnik – postal je prvi človek v zgodovini, ki zbral več kot 200 poletov čez dvesto metrov.
Ime tedna je Gordan Petronijevič, Slovenjgradčan, ki je, potem ko je slišal vpitje in v deroči reki uzrl otroške roke, brez pomisleka zabredel v ledeno mrzlo vodo in iz nje rešil 9-letnega dečka. Ta je poskušal uloviti žogo, ki je padla v vodo med igro nogometa, a ga je narasla reka presenetila in odnesla skoraj kilometer daleč.
Za ime tedna ste izbrali Mojco Dolinar, vodjo sektorja za analize podnebja in vodnega kroga pri Agenciji RS za okolje ter nosilko projekta Podnebna spremenljivost Slovenije. Z izsledki študije, ki je nastajala 5 let, so nas klimatologi opozorili na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave v zadnjih 50 letih.
Ime tedna je po vašem izboru ostal Primož Velikonja, pobudnik in vodja akcije, v kateri ekipa reševalcev kočevskega zdravstvenega doma že več kot desetletje dvakrat mesečno brezplačno izobražuje gasilce, policiste in druge, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.
Predsednica društva Asociacija, mreže nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. S številnimi aktivnostmi so združili javni in nevladni sektor v skupni protest proti kulturni politiki in opozorili na neurejene razmere na tem področju.
Ime tedna je postala Jožica Rejec, upokojenka, pred kratkim še direktorica uprave Domela, podjetja, ki v 100% lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, uspešnost gradi na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Pri Združenju Manager so ji podelili priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta za leto 2017.
Ime tedna so postali Jernej Damjan, Anže Semenič in brata Prevc, ekipa slovenskih smučarskih skakalcev, ki so na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu po ne preveč prepričljivih nastopih v posamični konkurenci blesteli v ekipni tekmi in osvojili srebrno medaljo.
Neveljaven email naslov