Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je postal Kozma Ahačič, jezikoslovec, ki je z dvema izdajama Kratkoslovnice za osnovnošolce in dijake pogumno prekinil dolgoletno tradicijo ene same, akademske slovnice. Napisal je privlačno, razumljivo slovnico za vse tiste, ki bi radi dobili kratek vpogled v sodoben knjižni jezik, kot ga kažejo sodobni korpusi slovenskega jezika.
Najboljša slovenska smučarka, ki je v letošnji izjemni sezoni osvojila mali kristalni globus v kombinaciji, naslovu svetovne prvakinje v smuku pa dodala tudi zmago v skupnem seštevku kraljevske discipline. Tako je postala prva Slovenka, ki je osvojila smukaški globus v svetovnem pokalu.
Ime tedna je postala Mojca Senčar, dolgoletna predsednica združenja za boj proti raku na dojkah Evropa Donna, ki se je ob letošnji 20. obletnici društva poslovila s te funkcije. S srčnostjo, pogumom in predvsem zgledom je vlivala upanje in na vse mogoče načine pomagala preštevilnim ženskam pa tudi moškim, ki so se ali pa se še borijo z rakom.
Ime tedna je Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa Svit, najuspešnejšega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka ne samo pri nas, ampak tudi enega od najuspešnejših v Evropi. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji se zaradi vse večje odzivnosti pozvanih ljudi in zgodaj odkritih predrakavih sprememb zmanjšuje.
Ime tedna je postal Marko Soršak Soki, bobnar in pobudnik projekta 20 za 20, dobitnik nove medijske nagrade pri nas, žarometa za dobrodelnost. Na njegovo pobudo so v zadnjih dveh letih z glasbenimi inštrumenti opremili že 40 osnovnih šol po Sloveniji in tako 20 tisoč otrokom omogočil ustvarjanje glasbe v svojem okolju.
Ime tedna je Erazem Stonič, dijak Gimnazije Vič, ki je na mednarodni tehnološki konferenci v Pekingu predstavil svoj projekt Model rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem in se pri svojih komaj 18. letih postavil ob bok najboljšim svetovnim inovatorjem, katerih skupni cilj je razvoj novih tehnologij.
Ime tedna je Andrej Štremfelj, legenda slovenskega alpinizma in himalajec, ki je v svoji bogati karieri postavil prenekatere mejnike. Doma in v tujini je preplezal številne prvenstvene smeri ter vplival na generacije alpinistov. Pri Planinski zvezi Slovenije so se mu poklonili s priznanjem za življenjsko delo.
Ime tedna je Vid Kavtičnik, kapetan slovenske rokometne reprezentance, ki si je v Franciji na svetovnem prvenstu priborila tako želeno medaljo, prvo s svetovnih prvenstev v ekipnih športih. Slovenija se je v napeti tekmi za tretje mesto Hrvaški oddolžila za poraz na SP pred štirimi leti in jo izjemni končnici tekme premagala z vsega golom razlike.
Ime tedna je Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, kjer so izdelali prototip celične naprave, ki v telesu samodejno zazna vnetje in sproži terapevtski odziv. Tako so naredili prvi korak k naprednemu biološkemu zdravljenju vnetnih bolezni. "Pri našem odkritju gre za posnemanje procesov, ki jih sicer naše telo uporablja za zdravljenje."
Ime tedna je postal Uroš Zupan, pobudnik akcije Šolar na smuči, v okviru katere bodo tudi letos, tretje leto zapored, v petih smučarskih središčih po Sloveniji dva tisoč petsto otrokom omogočili brezplačen smučarski dan, za marsikatere prvo tovrstno izkušnjo na snegu.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Portret slovenskega skakalnega šampiona, ki navdušuje kot športnik in človek.
Ime tedna je postala Ilka Štuhec, slovenska smučarka, ki je na šestih tekmah letošnje sezone kar štirikrat stopila na najvišjo stopničko. Zmagala je na vseh treh smukih, najboljšega rezultata pa se je veselila tudi v alpski kombinaciji za svetovni pokal.
Ime tedna je Žiga Vrtačič, eden od članov inštituta Danes je nov dan, v okviru katerega je nastalo spletno orodje Parlameter. Z Googlovo pomočjo so ga razvijali dve leti, omogoča pa učinkovit vpogled v delovanje oblasti: od tega, koliko so poslanci navzoči na sejah, do tega, kaj govorijo in kako aktivni so.
Ime tedna je postal Andrej Ropret, potapljač na vdih, ki je na mednarodnem tekmovanju v bazenskih disciplinah v Sankt Peterburgu zmagal v skupni razvrstitvi in na najlepši način končal uspešno tekmovalno sezono, v kateri je izboljšal kar pet državnih rekordov.
Izbrali ste Dašo Bahor, 13 letno učenko Osnovne šole Dragatuš, ki je na mednarodnem natečaju Svetovne poštne zveze za najlepše pismo, prejela bronasto priznanje. Med skoraj milijon pismi iz 64 držav je opisala namišljeno srečanje z migrantom in svet v katerem bi rada živela leta 2047.
Izbrali ste Damjano Fortunat Černilogar, direktorico Tolminskega muzeja in avtorico razstave ob 100 letnici cerkvice Sv. Duha v Javorci, ki so jo avstro-ogrski vojaki zgradili v spomin padlim soborcem na soški fronti. Razstava, ki obeležuje najlepši spomenik 1. svetovne vojne na naših tleh je na ogled v znamenitem Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju.
Ime tedna je postala Jerica Snoj, soavtorica Sinonimnega slovarja slovenskega jezika, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Delo je poleg Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa zapolnilo še zadnjo vrzel v vrsti temeljnih jezikovnih priročnikov za slovenski jezik.
Ime tedna je Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, katere dijaki poleg šolskih uspehov dosegajo tudi odlične uvrstitve na tekmovanjih ter zavidljive dosežke v umetnosti in pri raziskovalnem delu. Z nacionalnimi in mednarodnimi projekti ves čas nadgrajujejo tudi svojo obšolsko dejavnost; zadnji tak dosežek je bil dobrodelni koncert, na katerem so zbrali 4 tisočake za 3 družine v hudi stiski.
Ime tedna je postal Kozma Ahačič, idejni oče in urednik spletnega jezikovnega portala FRAN, ki v prenovljeni različici 4.0 združuje kar 31 slovarjev, slovenistične jezikovne vire in ostale portale Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. FRAN je v dveh letih delovanja presegel 11 milijonov obiskov.
Neveljaven email naslov