Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je postal Jakob Šušterič, direktor start-up podjetja MESI, ki se je z ekipo sodelavcev na prestižnem tekmovanju XPRIZE v ZDA predstavil z medicinsko napravo za domačo uporabo.
Domen Pavlič, prostovoljni gasilec iz Begunj, ki je v konkurenci 165 gasilcev iz osmih držav zmagal na najtežjem tekmovanju operativnih in prostovoljnih gasilcev Firefighter Combat Challenge na Bledu ter se uvrstil na svetovno prvenstvo v ZDA.
ime tedna je po vašem izboru postal Jernej Stritih, starešina Zveze tabornikov Slovenije, ki je z ekipo prostovoljcev organiziral največji letošnji konferenčni dogodek pri nas in največji dogodek po številu zastopanih držav v Sloveniji nasploh. 40. svetovno skavtsko konferenco v Ljubljani je obiskalo 1200 udeležencev iz 130 držav.
Izbrali ste Manco Notar! Je ena najboljših deklet v SUP-u, veslanju na deski, na svetu. Odlična dijakinja in Zoisova štipendistka je na eni najtežjih tekem sezone na Havajih zmagala v kategoriji do 29 let in bila tretja v skupnem seštevku, z moštvenim kolegom sta postala svetovna prvaka v mešanih parih, v ZDA pa je nominirana za nagrado Top SUP Female Paddler 2014.
Ime tedna je Zoran Kačičnik, eden od pobudnikov in udeleženec vseh 16. Študentskih delovnih brigad študentske organizacije Univerze v Mariboru. Letos je 40 prostovoljk in prostovoljcev odpravljalo posledice žledoloma na različnih deloviščih na območju Čepovana in Lokovca.
Ime tedna je Meho Jusufagić, Jeseničan, ki je, ko so mimoidoči le nemo opazovali, tvegal svoje življenje in posredoval ob družinskem nasilju. Obvladal je napadalca, ki je pretepal in z nožem večkrat zabodel partnerico, pri tem pa tudi sam dobil sunek z nožem v trebuh.
Ime tedna je po vašem izboru postala Irena Nose, vodja Doma za učence s posebnimi potrebami pri Centru Janeza Levca. Pod njenim mentorstvom so Dom čez poletje spremenili v “Hostel pri Janezu” in tako obiskovalcem Ljubljane ponudili ugodno prenočišče, svojim učencem pa počitniško delo.
Ime tedna je po vašem izboru postal Boštjan Nachbar, košarkar, ki je v Kopru tudi letos organiziral kamp za mlajše košarkarje, v okviru projekta »Življenje je košarka« pa v svojo družbo povabil tudi otroke z motnjami v duševnem razvoju, pri katerih spodbujajo integracijo v sodobno družbo.
Tokrat sta ime tedna postala dijaka Aleš Zupančič z Gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja z Gimnazije Črnomelj, ki sta osvojila zlato medaljo za njuno skupno raziskovalno nalogo “Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika” na letošnji znanstveni olimpijadi Genius.
Ivan Kramberger je eden od nagrajencev natečaja Naj prostovoljec 2013. Trdi, da bi morali spremeniti status prostovoljcev v družbi, saj jih ta jemlje za samoumevne.
Ime tedna sta postali Tinkara Morec in Hedvika Verbajs, medicinski sestri s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki sta za ohranjanje človeške topline in pristnega odnosa z bolniki, v akciji onkoloških društev prejeli častni naziv Znanilka upanja 2014.
Pretekli teden sta po mnenju poslušalcev najbolj zaznamovala Katja Mlakar in Domen Mavrič z agencije AVI, ki sta združila številne pobude in ideje glasbenikov, jih povezala in s pomočjo mesta Ljubljana na Kongresnem trgu skupaj z njimi pripravila dobrodelni koncert za žrtve poplav na Balkanu.
Ime tedna je po vašem izboru postal Luka Mezgec, kolesar, ki je s prvim mestom v zadnji etapi Gira dosegel doslej najpomembnejšo slovensko zmago na največjih večetapnih dirkah. Uspeh na zadnji, prestižni etapi, je še toliko odmevnejši, ker ga je dosegel pred množico slovenskih gledalcev, ki so se udeležili zaključka Gira v Trstu.
Ime tedna je postal Jernej Hudohmet, vodja prve izmene enote civilne zaščite za reševanje v BiH, ki je z ekipo pomagal pri evakuaciji ljudi na poplavnih območjih in oskrboval prebivalce z najnujnejšimi potrebščinami.
Ime tedna je Amela Talić, mama malega Reneja, ki je zavrnila amputacijo dela otrokovega stopala in sama iskala druge rešitve ter finančna sredstva. Dokazala je, da pogosto obstaja tudi druga pot, čeprav zdravniki trdijo drugače, s čimer so prišle na plan številne slabosti slovenskega zdravstvenega sistema in zdravnikov.
Izbrali ste novo Ime tedna! To je Blaž Trotovšek, kirurg in vodja endoskopske dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je z ekipo 13 zdravstvenih delavcev v več kot 12 urnem zapletenem posegu izvedel prvo hkratno presaditev ledvic in jeter.
Za ime tedna ste izbrali Natašo Peršuh, oblikovalko, ki je skupaj s še 35 slovenskimi modnimi ustvarjalci pripravila odmevno dobrodelno modno revijo Nekje nekoč s katero so se poklonili Zoranu Garevskemu, oblikovalcu, kostumografu in stilistu, ki je močno zaznamoval modno dogajanje pri nas. Izkupiček revije bo namenjen hiši Hospic.
Robert Waltl, direktor Mini teatra, ki se je ob podpori številnih kulturnikov na mednarodno Noč knjige, poklonil 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Križevniško ulico v Ljubljani so okrasili z zelenjem, postavili križevniške klopi in se z maratonom posvetili pesnikovi poeziji.
Robert Waltl, direktor Mini teatra, ki se je ob podpori številnih kulturnikov na mednarodno Noč knjige, poklonil 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Križevniško ulico v Ljubljani so okrasili z zelenjem, postavili križevniške klopi in se z maratonom posvetili pesnikovi poeziji.
Za Ime tedna ste izbrali Marico Zgonc, nagrajenko za 30-letno življenjsko delo na področju prostovoljstva, ki je aktivna v Rdečem križu, pomaga zbirati in deliti pakete s hrano, varuje otroke v prometu in se angažira v številnih drugih akcijah.
Neveljaven email naslov