Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je Domen Mongus, raziskovalec na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Z ekipo so razvili najnatančnejši algoritem na svetu, s katerim v podatkih iz laserskih merilnikov prepoznajo stavbe, teren in celo posamezna drevesa.
18.12. smo pripravili zaključek celoletne akcije Ime tedna in na prireditvi v Kinu Šiška izbrali Ime leta..
Novo Ime tedna na Valu 202 Igor Akrapovič je izdelovalec vrhunskih izpušnih sistemov, ki so ga na BMW-jevem razstavnem prostoru na enem najvplivnejših avtomobilskih sejmov na svetu v Ženevi predstavili ob svojem športnem modelu BMV Alpina. Filozofija podjetja Akrapovič, d. d., ki je bilo ustanovljeno pred 21 leti, temelji na perfekcionizmu, tehnološki superiornosti in predanosti avto-moto športu. Kako tudi ne, saj so njegovi poslovni partnerji predvsem Nemci in Japonci, ti pa veljajo za izjemno odgovorne in natančne.
Ime tedna je po vašem izboru postala Špela Rogelj, smučarska skakalka, ki je presenetila na uvodni tekmi svetovnega pokala v norveškem Lillehammerju, premagala vso konkurenco in tako dosegla prvo zmago za slovensko žensko skakanje v svetovnem pokalu.
Ime tedna je Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, ki je ob pomoči drugih nevladnih organizacij in z nenehnim opozarjanjem pripomogla, da je vlada RS vendarle vzpostavila pogoje za ratifikacijo t.i. Istanbulske konvencije in se zavezala k preprečevanju in sankcioniranju vseh oblik nasilja nad ženskami.
Ime tedna je postal Tone Čelič, mladenič, ki se je sredi novembra sredi Novega mesta, po tem ko je slišal obupane klice na pomoč, brez razmišljanja pognal v hladno vodo in iz potapljajočega se vozila rešil voznico.
Ime tedna je postal Marko Radmilovič, kolumnist, režiser in avtor Zapisov iz močvirja, glose na Valu 202, v kateri se ob torkih popoldne kritično loteva družbeno političnih tem. Za obsežen ustvarjalni opus, ki sledi tradiciji Ježkovega izročila, je prejel nagrado Frana Milčinskega Ježka.
Ime tedna je postal Simon Burja, ki mu je z ekipo jamarjev v Renejevem breznu na Kaninu uspel ekstremen jamarsko-potapljaški podvig tudi v svetovnem merilu – jamarji so se spustili več kot 1,2 kilometra globoko v brezno, od tam pa se je Simon v poplavljen sifonski rov potopil še 82 metrov globoko.
Za ime tedna ste tokrat izglasovali Nadyo Bychkovo in Miho Vodičarja, plesni par, ki je v plesni kombinaciji v Latviji osvojil naziv svetovnih prvakov.
Ime tedna so postali Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen, alpinisti, ki so v indijski Himalaji splezali že nekajkrat alpinistično neuspešno “napadeno” novo smer v severni steni Hagshuja, označeno z najvišjo težavnostno stopnjo, kar je najpomembnejši slovenski alpinistični dosežek letos.
Ime tedna je postal direktor ribniškega podjetja Riko, ki je s svojimi montažnimi hišami prepričal tudi velikega modnega oblikovalca Philippe Starcka.
Za Ime tedna ste izbrali Leona Mahniča, kamnoseka, ki je v Franciji na tekmovanju mladih v poklicnih spretnostih Euroskills, osvojil srebrno medaljo v kamnoseštvu. V 41 panogah se je pomerilo več kot 400 mladih iz 24 držav.
Ime tedna je postala Laura Unuk, 14-letna šahistka, ki je v Južni Afriki osvojila naslov svetovne prvakinje v konkurenci do 16 let, kar je zgodovinski uspeh za slovenski šah. Kljub mladosti je že dve leti članica slovenske ženske članske reprezentance.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime tedna je postal Marcel Štefančič, jr., dobitnik letošnje nagrade Marjana Rožanca nagrade za najboljšo esejistično zbirko minulega leta. Prejel jo je za družbeno kritično knjigo Kdor prej umre, bo dlje mrtev, v kateri govori o tem, kako človek v imenu svobode postaja suženj trga in finančnih interesov.
Za Ime tedna ste izbrali Jureta Zdovca, selektorja slovenske košarkarske reprezentance, ki mu je na SP v Španiji uspelo povezati pomlajeno ekipo in osvojiti 7. mesto. S tem je slovensko košarko utrdil med svetovno elito in postavil temelje za prihodnje EP.
Največ glasov je dobil Martin Knez z Inštituta za raziskovanje krasa, eden najbolj zaslužnih, da je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v Postojni imenovala prvi Unescov sedež v Sloveniji. Med 800 sedeži v 132 državah je eden redkih, ki se ukvarja z naravoslovjem in izobraževanjem ter edini, ki se ukvarja s krasoslovjem.
Neveljaven email naslov