Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Za Ime tedna ste izbrali Urško Sršen, soustanoviteljico startup podjetja Bellabeat, ki razvija visokotehnološke naprave za spremljanje nosečnosti. V Londonu je v sklopu prestižnih Europas nagrad, prejela priznanje za najboljše mlado evropsko podjetje na področju zdravstva.
Luka Stepan, kreativni direktor agencije Gigodesign, ki je seriji nagrajenih izdelkov dodal še Elanove smuči Amphibia 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion. Zanje je prejel Red dot, najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu.
Novo ime tedna je Maja Plaz, predsednica Društva SOS-telefon, ki mu je predsednik države podelil medaljo za zasluge. SOS-telefon že 25 let sistematično in strokovno pomaga ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, ter opozarja širšo javnost o nesprejemljivosti nasilja.
Ime tedna je postal Franc Gornik, dirigent in zborovodja Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. V zboru, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let.
Ime tedna je postal Rudi Rauch, planinec in vodnik iz Tolmina, ki je v svoji 40 letni karieri na več kot 200 pohodov popeljal že več kot 14 tisoč pohodnikov. Še vedno aktiven planinec je pred kratkim praznoval 80 letnico. “Mojih 80 let me pri pohodih sicer malo ovira, ampak tega nočem priznati.”
Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, je za Partizansko bolnico Franja prejela Znak evropske dediščine. Z njim širijo prepoznavnost spomeniškega območja, ki je imelo pomembno vlogo v kulturni zgodovini Evrope.
Ime tedna je postal Sašo Hribar, ki je z zdajšnjimi in nekdanjimi sodelavci Radia Ga Ga praznoval četrt stoletja te kultne radijske oddaje. Avtorski projekt politične in družbene satire je do zdaj prejel dva viktorja in Ježkovo nagrado, 6 viktorjev pa je prejel Sašo kot radijski voditelj.
Za ime tedna ste izbrali Valterja Mlekuža, župana občine Bovec, ki je po dolgi agoniji smučišča Kanin le podpisal pogodbo o prenosu krožne kabinske žičnice in restavracije na Kaninu na občino. To je prvi, a najpomembnejši korak k oživitvi našega najvišjega in edinega čezmejno povezanega smučišča v Sloveniji, kot očitno tudi turizma v Bovcu.
Ime tedna so Andreja Pader, Gaia Asta, Petra Greiner in Spomenka Valušnik, štiri mame, ki se ob rojstvu svojega otroka, drugačnega od vrstnikov, niso predale malodušju, pač pa se odločno borijo za boljšo oskrbo in prihodnost svojih in drugih otrok s posebnimi potrebami. Vsem štirim je predsednik republike podelil jabolko navdiha.
Ime tedna je postal Žan Košir, deskar na snegu, ki je s sobotno zmago v paralelnem veleslalomu na Japonskem osvojil mali kristalni globus, z nedeljsko slalomsko zmago pa si je prvič zagotovil tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
Ime tedna je postala Marjana Lipovšek, vrhunska mezzosopranistka, ki je v avstrijski prestolnici kot prva Slovenka prejela zlato medaljo za svoj prispevek h kulturnemu razvoju in kulturni podobi zvezne dežele Dunaj.
Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, ki je z dolgoletnim strokovnim delom odločilno prispeval k njeni šampionski karieri, v kateri je osvojila tudi 13 kolajn na velikih tekmovanjih, od tega kar 6 zlatih. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu je naveza Maze – Massi poskrbela za 3 medalje.
me tega tedna je postal Jernej Lorenci, režiser, ki s predstavo Iliada ni le združil SNG Dramo Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom, temveč zaradi svojevrstne umetniške sugestivnosti, z njo tudi presegel oznako gledališkega dogodka.
Ime tedna je postal Filip Flisar, smučar prostega sloga, ki je postal prvi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v krosu. “Kolajna je varno shranjena, ima pa malo vonja po penini,” pravi in dodaja, da so se po tekmi kar dobro zabavali. “Na avtobusu na poti nazaj so bili sami pravi kalibri – dobro smo se veselili, čeprav jih je bilo nekaj že precej utrujenih.”
Ime tedna je postal Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo srca na UKC Ljubljana. Po zaslugi njegovih predhodnikov, njega in njegovih kolegov je 25 let po prvi presaditvi srca danes v Sloveniji odlično razvita transplantacijska dejavnost, po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev pa smo celo na samem vrhu na svetu.
Neveljaven email naslov