Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je postal Miha Podgornik, avtor dokumentarnega filma Proti horizontu – Grenlandija. V njem je zabeležil svoje ekstremno, 580 km dolgo prečenje Grenlandije na smučeh z Ivico Kostelićem in na bovškem Outdoor filmskem festivalu nase opozoril tudi z izjemnim filmskim pristopom do športa in narave.
Ime tedna je postal Igor Zupan, kardiolog Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v katerem so prvi v tem delu Evrope sedmim bolnikom vstavili najmanjše srčne spodbujevalnike na svetu. Spodbujevalnik Micra vstavijo v srce brez kirurškega reza, skozi veno v dimljah.
Ime tedna sta postali Vesna Hodnik in Tea Lenarčič, glavni avtorici v prestižni znanstveni reviji Science objavljenega strokovnega članka, ki odpira možnosti za razvoj novih fitofarmacevtskih pripravkov, ponuja poslovno priložnost za Kemijski inštitut in vrhunske kariere osmih sodelujočih slovenskih raziskovalcev.
Ime tedna je postal Štefan Čelan, najbolj zaslužen, da so po 10 letih prizadevanj ptujske regije in Slovenije obhode kurentov pri UNESCU vpisali na seznam nesnovne kulturne dediščine. Kurenti so tako postali del svetovno pomembnih zakladov človeštva.
Ime tedna je Eva Vrščaj, študentka ljubljanske medicinske fakultete in vodja projekta Imuno. Z njim si s skupino študentov prostovoljcev prizadeva zmanjšati strahove in izobraziti javnost o pomenu cepljenja. Za projekt so dobili tudi prvo nagrado Evropske komisije za nevladne organizacije na področju zdravja.
Ime tedna sta postala Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič, novomedijska umetnika, ki sta na Salonu 2017, tradicionalni razstavi Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za dela v srebru z naslovom Citat, Blago, Jezero in Literarne avtorice, prejela glavno nagrado.
Ime tedna je postala Janja Garnbret, komaj polnoletna plezalka, ki je v športnem plezanju že dosegla in osvojila praktično vse, razen olimpijske medalje. V letošnji sezoni, ki se je končala v Kranju, se lahko pohvali z dvema izjemnima rekordoma: kar 9 krat je zmagala v svetovnem pokalu in osvojila za vse ostale nedosegljivih 1135 točk v skupnem seštevku.
Ime tedna je postal Jan Golja, novinar in pobudnik vsakoletne dobrodelne akcije Mali koraki za velik cilj. Ves mesec so zbirali sredstva za Hišo zavetja Palčica, v kateri zatočišče najdejo najmlajši, tisti, ki so v domačem okolju zlorabljeni, trpinčeni ali kakor koli ogroženi.
Ime tedna je Matic Vizjak, inovativni mladi kmet leta. Na ekološki kmetiji v Šmarju pri Jelšah na eni strani ohranja stare načine pridelovanja hrane, na drugi pa svoje izdelke ponuja na spletni strani kmetije. Njihova moka je mleta na starih mlinskih kamnih, ukvarja se s čebelarstvom, zadnja leta pa se posveča predvsem pridelavi in predelavi čilijev.
Primož Cirman je novinar in avtor knjige z naslovom NepoTEŠeni in podnaslovom Naložba stoletja ali rop stoletja? ki je zgodba o ozadju TEŠ6
Ime tedna je postal Drago Mislej – Mef, tekstopisec, kantavtor in novinar, ki s smislom za mediteransko improvizacijo ustvarja že več kot 40 let. Je letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire.
Ime tedna je Miro Majcen. Fotograf, specializiran za koncertno in letalsko fotografijo, edini uradni fotograf legendarne skupine Rolling Stones iz Slovenije
Žarko Trušnovec, psiholog in tolminski gorski reševalec, ki je za izkušnje, energijo in izjemno strokovnost, ki jo nesebično posveča soljudem, v Italiji prejel prestižno mednarodno nagrado za solidarnost v gorah targa d'argento: "V svoji karieri sem sodeloval pri 571 reševalnih akcijah, če je tajnik prav izračunal."
Ime tedna je postala Brigita Drnovšek Olup, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana, prva ženska, dobitnica mednarodnega priznanja ESOPRS za delo na področju očesne plastične kirurgije. Priznanje so ji podelili predvsem zaradi njenih inovativnih metod pri laserskem zdravljenju, ki so postale uveljavljene v Evropi in svetu.
Kapetan slovenske košarkarske reprezentance in najboljši igralec EP v Carigradu, ki je z ekipo dosegel zgodovinski uspeh. Z vrhunskimi predstavami so slovenski košarkarji brez izgubljene tekme, prvič v zgodovini Slovenije osvojili zlato medaljo.
Jožica Hafner je sodelavka arhiva RTV Slovenija, dobitnica nagrade kosobrin, namenjene sodelavcem neavtorskih poklicev za izjemen prispevek k slovenskemu filmu in televiziji.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime tedna je postal Lojze Klančišar, vodja enote reševalnih psov Kinološkega društva Zagorje, pri katerem so to poletje organizirali že 24. mednarodni tabor reševalnih psov. 230 udeležencev iz 13 držav se je na nekaj deset prizoriščih od opuščenih rudniških rovov do propadajočih industrijskih objektih po Zasavju usposabljalo za iskanje pogrešanih in reševanje zasutih pod ruševinami.
Ime tedna je postala Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju v Münchnu osvojila srebrno medaljo in si z njo prvič v članski konkurenci zagotovila tudi naslov evropske prvakinje v kombinaciji. Drugo mesto je osvojila tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih.
Neveljaven email naslov