Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


Ime tedna

888 epizod


Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Viktor Markelj

09.01.2012


Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.

''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.

Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''

Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.

Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!

Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''

Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.

Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):


_____________________

Preostali kandidatki sta bili:

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.

Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.


22.04.2019

Tadej Kobal, dijak in prostovoljec, soustanovitelj knjižnice v vasi Slap

Ime tedna je Tadej Kobal, 18-letni dijak in prostovoljec, ki je v Slapu blizu Vipave pomagal ustanoviti knjižnico. V vasi s 400 prebivalci je bila knjižnica prvotno namenjena otrokom, a ker nimajo prostora za druženje se je izkazalo, da so prostor za srečevanje zelo pogrešali tudi odrasli. Knjižnica ni vpeta pod nobeno matično knjižnico, temelji na prostovoljstvu. "Najprej smo razmišljali o vpeljavi članskih izkaznic, ampak se na Slapu vsi poznamo. Vodimo evidenco izposojenih knjig, sicer pa tu vse deluje na zaupanju." Tadej Kobal deluje tudi v evropskem mladinskem parlamentu: "Potujemo v druge države, drugi prihajajo k nam, pogovarjamo se večinoma o evropskih tematikah. Nazadnje o vpeljavi avtonomnih vozil." Tadej Kobal se je vpisal na politologijo na Fakulteto za družbene vede, zdaj se pripravlja na maturo, še vedno pa ima čas za prostovoljstvo, ki njemu pomeni veliko. "Prostovoljstvo nastane spontano. Skozi leta prostovoljstva sem ogromno pridobil, spoznal veliko ljudi. Bistvo tega je, da pomagaš drugim in tako tudi drugi tebi. Gre za medsebojno solidarnost."


15.04.2019

Marjan Pipenbaher, prejemnik nagrade Jozefa Mraka

Ime tedna je postal Marjan Pipenbaher je eden od najbolj priznanih evropskih projektantov mostov, ki je za inovativne projektantske rešitve mostu na polotok Pelješac prejel nagrado Jožefa Mraka, priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inovativnost na področju graditve objektov.


08.04.2019

Anamarija Kejžar, koproducentka filma Ne pozabi name in direktorica Doma za starejše občane Tržič

Ime tedna je postala Anamarija Kejžar iz Doma za starejše občane Petra Uzarja v Tržiču, koproducentka filma Ne pozabi name. Ob gledanju prvega slovenskega dokumentarnega filma o ljudeh z demenco ne spoznamo le njihovega dne, ampak tudi mrežo odnosov med stanovalci, zaposlenimi in svojci. Film predstavlja drugačno oskrbo stanovalcev, ki jim s svobodnim gibanjem vračajo dostojanstvo in spoštovanje.


01.04.2019

Alex Cisar, biatlonec in dvakratni mladinski svetovni prvak

Prvo ime tedna meseca aprila je postal Alex Cisar, biatlonec in letošnji dvakratni mladinski svetovni prvak, ki na tekmi slovenskega pokala ni zmagal, je pa poskrbel za izjemno športno potezo. Med tekmo je nehote pohodil palico sotekmovalca, mu odstopil svojo, sam pa se vrnil po izgubljeno in nadaljeval s tekmovanjem.


25.03.2019

Robert Kranjec, upokojeni smučarski skakalec in letalec

Ime tedna je postal Robert Kranjec, smučarski skakalec in predvsem letalec, ki je letos v Planici končal svojo bogato športno pot. Dvakrat je osvojil mali kristalni globus v poletih, bil svetovni prvak, prvi Slovenec, ki je zmagal na letalnici bratov Gorišek in prvi Zemljan, ki je več kot 200-krat preletel 200 metrov. Še več, upokojil se je kot skakalec z največ poleti čez dvestotico.


18.03.2019

Ema Otavnik, Mladi za podnebno pravičnost

Ime tedna je Gala Alica Ostan Ožbolt, le ena od 220 mladih članov in članic organizacijskega odbora slovenskega dela globalnega Podnebnega štrajka. V petek so osnovnošolci, dijaki in študenti po vsem svetu, navdihnjeni z aktivizmom mlade Švedinje Grete Thunberg, protestno zapustili šolske klopi in na ulicah od politikov zahtevali, naj ustavijo nevarno segrevanje planeta. “Veliko mladih je ‘špricalo’ šolo – a ne zato, ker je to kul, ampak ker jih skrbi za njihovo prihodnost. Ena učiteljica je učencem napisala opravičila pod pogojem, da vsak učenec pripravi svoj transparent,” – Ema Otavnik Ema Otavnik, Mladi za podnebno pravičnost: “Naši odločevalci imajo drugačne interese. Marjan Šarec in Dejan Židan o tej problematiki ne vesta veliko. Izgovarjala sta se v smislu: ‘to pa mi že delamo’. Brezogljično družbo želi Slovenija doseči do leta 2070. To je prepozno.”


11.03.2019

Tomo in Bojana Križnar, humanitarca

Ime tedna sta postala Tomo in Bojana Križnar, humanitarca, ki sta skupaj z organizacijo Hope, pred desetimi leti začela zbirati sredstva za nakup naprave za vrtanje vodnih vrtin v Sudanu. Minuli teden so napravo iz pristanišča v Kopru pospremili na pot proti Darfurju, kjer bo tisočim omogočila dostop do brezplačne pitne vode.


04.03.2019

Mirjam Hadalin Makuc in in Adrijana Mavri

Ime tedna sta postali Mirjam Hadalin Makuc in Adrijana Mavri, vzgojiteljici v cerkljanskem vrtcu, ki sta z otroki pripravili "malo Laufarijo". Otroci so v vrtcu naredili maske, sešili obleke treh najzahtevnejših likov (Pusta, Ta smrekovega in Ta bršljanovega), pri ostalih likih so pomagali še starši. Mala laufarija je letošnja novost tradicionalne Laufarije. To je obtožnica cesarsko-kraljeve sodnije, ki pust obtoži za vse traparije: "Pust je kriv, de se je v Cerknem zgodilu velik slabga, ztu ga bomo v nedejle obtožil, de je kriv, pa nucal bomo vod, tako da bo vsega slabga konc in se bo lahko začel pomlad."


25.02.2019

Katja Višnar in Anamarija Lampič

Ime tedna sta postali Katja Višnar in Anamarija Lampič, smučarski tekačici, ki sta na nordijskem svetovnem prvenstvu v Seefeldu v ekipnem šprintu presenetljivo osvojili srebrno medaljo. Po osmih letih je to v smučarskem teku za Slovenijo prva medalja na svetovnih prvenstvih.


11.02.2019

Naključje je hotelo, da smo izbrali stare rakete

Ime tedna je postala Ilka Štuhec, ki je prva alpska smučarka po 30 letih, ki je ubranila naslov v kraljevski disciplini, Sloveniji pa prismučala že 22. medaljo na svetovnih prvenstvih.


04.02.2019

Aljaž Verhovnik

Ime tedna je Aljaž Verhovnik, koordinator iniciative za 3. razvojno os in neomajni borec za hitro cesto na Koroško. Ob zadnji DARS-ovi predstavitvi zamikov začetka graditve 3. razvojne osi je odločno zahteval takojšen začetek del na hitri cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem. Izbrali so ga tudi za osebnost leta na Koroškem. "Tretja razvojna os je projekt, ki ga res nujno potrebujemo. Če je bila pred leti ta tema na lokalni ravni, pa je v zadnjem času ena glavnih infrastrukturnih tem v naši državi. Zdi se, da bomo končno le prišli do prve lopate na tej naši cesti." Aljaž Verhovnik: "Moramo biti aktivni državljani, samo od sebe se ne bo nič naredilo. Zato smo tudi ustanovili mladinsko iniciativo za 3. razvojno os, saj imamo mladi v tej državi prihodnost, ki pa jo moramo vzeti v svoje roke."


28.01.2019

Vasja Samec

Ime tedna je postal Vasja Samec, folklornik, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Kot pedagog in raziskovalec plesnega izročila, že vrsto let neutrudno predaja svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam.


21.01.2019

Hematolog prof. dr. Samo Zver

Ime tedna je postal prof. dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC, na katerem so pred natanko 30 leti opravili prvo zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri nas. S presaditvijo kostnega mozga so do takrat neozdravljive bolezni začeli uspešno zdraviti, do zdaj pa so skupaj pomagali več kot 2000 bolnikom.


14.01.2019

Igor Cesarec, ustanovitelj društva VTIS

Ime tedna je Igor Cesarec, ustanovitelj Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS, ki združuje več kot 1.300 članov po vsem svetu. Pomembno prispeva k sodelovanju slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, z raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji. Igor Cesarec: "Naš član bi lahko bil tudi Luka Dončić, na tekmi v New Yorku ga bomo vprašali, če se nam bo pridružil v društvu." "Mi pomagamo tistim, ki si želijo v tujino in tudi tistim, ki se želijo vrniti nazaj v Slovenijo. Opažamo, da se ljudje radi vračajo, če le imajo možnost za to. Pomagamo tudi pri tem, da povežemo podjetja v Sloveniji in raziskovalce, ki se želijo vrniti."


07.01.2019

Tatjana Oblak Milčinski

Ime tedna je postala Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorica kulturnega programa pri Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki je v Cankarjevem letu v njegovem rojstnem kraju in zunaj njega skupaj s partnerji pripravila več kot 200 različnih, odmevnih dogodkov, posvečenih spominu na velikega književnika.


31.12.2018

Ime leta 2018 – pogovor – Primož Velikonja

Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.


20.12.2018

Ime Leta 2018: Primož Velikonja

Vodja akcije, s katero ekipa reševalcev že več kot desetletje brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.


17.12.2018

David Gale

Zadnje decembrsko ime tedna je postal David Gale, reševalec na reševalni postaji Škofja Loka, ki je na zasebni vožnji v Ljubljani opazil osebo s srčnim zastojem, nemudoma ukrepal in s pomočjo defibliratorja še pred prihodom reševalne ekipe rešil človeško življenje.


10.12.2018

Jure Longyka

Jure Longyka, avtor in voditelj oddaje Izštekani, ki že 25 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico in poklon glasbi je pospremil z dvojnim ekskluzivnim in obakrat razprodanim koncertom Izštekanih 25 v Kinu Šiška.


03.12.2018

Nace Breitenberger

Nace Breitenberger, pedagog iz Idrije, ki svoj prosti čas desetletja namenja mladim. Prostovoljno je deloval v ZPM Idrija, več kot 20 let je bil sodelavec telefona TOM, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov