Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Čeprav si za svoje delo ne želi lastiti vseh zaslug, vas je konstruktor novega mostu prek Save v Beogradu, ki je slavnostno otvoritev doživel na silvestrovo, prepričal Viktor Markelj. Šestpasovni most je impozanten. Inženerji so pri njegovi izvedbi podrli marsikateri rekord – most ima največjo površino in je v svetovnem merilu najtežji most na enem pilonu. Med drugim je televizijska postaja Discovery Channel o njem posnela posebno oddajo za serijo ''Extreme Engineering''.
''Beograd se duši v prometu. Zadnji most, ki so ga odprli, je most Gazela iz leta 1970. Most ima šest pasov, tri v vsako smer. Dva sta namenjena za njihov bodoči metro, ta povezava sicer še ni narejena. Most tudi še ni v celoti zgrajen, razen glavnega mosta, ki je zdaj odprt. Zgraditi je treba še nove viadukte v Novem Beogradu in priključek, t. i. Radnički rondo, ki je v zraku. Takrat bo most deloval v svoji polni funkciji, to bo šele čez eno leto,'' je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pojasnil Viktor Markelj.
Ob tem je dejal, da je bilo pri samem projektiranju in izvedbi mostu preveč posebnosti, da bi jih lahko strnil v kratek pogovor. Kljub temu pa je izpostavil dve: njegovo velikost in edinstveno obliko pilona. Ta je stožčaste oblike in do zdaj še ni bila uporabljena. ''Mi smo uspeli združiti tirna vozila - metro bo vozil skozi pilon, skozi ti dve nogi, na vsaki strani so po trije pasovi, pa še pešci in kolesarji. Skupna širina mostu je 35 metrov, kar je skoraj toliko kot nogometno igrišče. Res je precej širok, ja.''
Da so lahko zgradili pilon vertikalno, so recimo morali uredili lokalni GPS, ki je bil uravnotežen z globalnim GPS-om. Pilon se namreč zaradi sončnega obsevanja premika tudi do deset centimetrov – stran pilona, ki je osončena je bolj topla, zaradi česar se beton raztegne, most pa odkloni v smeri stran od sonca.
Za gradnjo megalomanskega mostu je prek sto inženirjev potrebovalo sedem let. Med drugim so pri gradnji mostu izumili nov patent, saj so postavili 30.000 ton težak in 360 metrov dolg betonski del, kar pomeni, da je bil vsak meter težak tisoč ton!
Megalomanske pa so tudi številke, ki so bile potrebne za realizacijo mostu. ''Izgradnja mostu je bila podpisana za 118 milijonov evrov brez DDV-ja. To je samo glavni most. Ta je dobil neke anekse, ker je želel imeti naročnik neka dodatna dela. Sicer pa je celotna poteza z vsemi viadukti in rondoji ranga okoli 450 milijonov evrov. Sam most pa je stal okoli 150 milijonov evrov.''
Kot je še dejal Markelj, je gradnja mostu pritegnila tudi pozornost ustvarjalcev oddaje Extreme Engineering, ki so o njem posneli posebno 50-minutno oddajo. ''Zanimivo je, da to dobi veljavo, če se pojavi na Discovery Channelu. Če pa bi se to spomnila neka naša televizija ali pa srbska, verjetno ne bi imela takšnega odmeva,'' je še pripomnil Markelj.
Izsek iz oddaje Extreme Engineering (ni preveden):
_____________________
Preostali kandidatki sta bili:
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je Geodetski upravi zapovedala umik osebnih podatkov lastnikov nepremičnin na portalu Prostor, ki je zgolj v nekaj dneh delovanja postal pravi internetni hit s skoraj 20 milijoni poizvedb.
Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana, kjer so zasnovali decembrski program, ki je meščanom in obiskovalcem Ljubljane pričaral resnično praznično vzdušje, Silvestrovanja na prostem v središču Ljubljane pa se je udeležilo kar 50 tisoč ljudi.
Ime tedna je Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance, ki je na EP v odbojki s soigralci poskrbel za pravo odbojkarsko evforijo
Vesna Vidic Jeraj je ravnateljica OŠ Boštanj, v kateri so za pester in širok nabor kulturnih dejavnosti za učence prejeli naziv najboljša kulturna šola leta 2019, najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole.
Ime tedna je Primož Roglič, ki je na letošnji dirki po Španiji dokazal, da je ta hip najboljši kolesar na svetu. Kljub dvema padcema na tritedenski preizkušnji je suvereno zmagal s konkretno razliko in se v zgodovino vpisal kot prvi Slovenec, ki je slavil zmago na eni od preizkušenj Grand Toura. Za popolno slovensko zmagoslavje v Madridu je s tretjim mestom poskrbel najboljši mladi kolesar Tadej Pogačar.
Ime tedna je postal Mihael Tomše, občinski redar v Piranu, ki je med intervencijo gašenja požara v starem mestnem jedru brez zaščite pred dimom stekel v gorečo hišo, našel pogrešanega 12-letnega dečka in ga rešil v zadnjem trenutku.
Ime tedna je postal Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar, ki je presegel vsa pričakovanja že v prvi profesionalni sezoni. Potem ko je zmagal na dirki po Kaliforniji, je najmlaši kolesar letošnje dirke po Španiji na kratki, a morda najbolj zahtevni etapi, ki je postregla z obračunom najboljših kolesarjev sveta, presenetil in vknjižil prvo etapno zmago na eni od treh najpomembnejših dirk sveta.
Ime tedna je Tina Bizjak, zdravnica jamarske reševalne službe, ki je v zahtevni, kar 30 ur trajajoči reševalni akciji ekipe 36 jamarskih reševalcev, oskrbela poškodovanega jamarja v jami pri Predmeji nad Ajdovščino, ves čas bdela nad njegovim zdravjem in poskrbela za uspešen razplet. "Ko greš k ponesrečencu, sploh če je to tvoj kolega, s katerim si se še pred tremi tedni igral družabne igre na taboru, je izkušnja res težka. A ko se vse srečno zaključi, je veselje nepopisno." Tina Bizjak je v jamski svet prvič vstopila leta 2012: "Dve leti pozneje pa še v jamarsko reševalno službo. Tega sem se lotila zato, ker je zdravnikov, ki se s tem ukvarjajo, ekstremo malo - operativni smo samo trije. Glavni pogoj, da si v reševalni službi je, 'da znaš po jamah hodit.'"
Ime tedna je motokrosist Tim Gajser si je na dirki svetovnega prvenstva MXGP v Imoli privozil drugi naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu.
Ime tedna je Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, mentorica in vodja ekipe dijakov na 17. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji. V konkurenci 54 ekip iz 36 držav so osvojili ekipno zlato medaljo. "To je priznanje timskemu delu in delu štirih izjemnih dijakov. V osnovi je to tekmovanje iz jezikovne logike, dijaki dobijo nekaj nalog iz jezikov, ki jih ne poznajo. Ob reševanju poskušajo ugotoviti pravila in nato prevedejo besedilo v točno določeni jezik." Je zelo zagnana mentorica, dobila je priznanje študentskega sveta filozofske fakultete v Ljubljani za nadpovprečno pedagoško delo: "Zdi se, da me imajo študenti radi. Verjetno zato, ker predavam z veliko veselja do snovi, povem še kaj drugega, ne le tisto, kar se pričakuje, da bodo morali znati na izpitu." Simona Klemenčič je sinestetinja: "Vidim glasove v barvah, tako si lažje zapomnim stvari. Vsaka črka ima svojo barvo, to je dedno. Tudi dva moja otroka imata sinestezijo."
Ime tedna je postala Ana Petrič, direktorica Centra starejših Notranje Gorice in vodja projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Do konca poletja bodo krepili medegeneracijsko sodelovanje in osmim prostovoljcem ponudili brezplačno enotedensko nastanitev.
Ime tedna je postala Anita Šumer, avtorica knjige Drožomanija, prve in najobsežnejše slovenske knjige o peki kruha in peciva z drožmi. Knjigo so na izboru Gourmand World Cookbooks Awards v Macau, kjer so se za nagrade potegovale kuharske knjige iz 216 držav sveta, razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu.
Ime tedna je postala Petra Vladimirov, psihologinja in vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Kranj, ki se je z mladimi varovanci, ki zaradi vzgojne nemoči staršev in različnih zlorab ne morejo živeti doma, prejšnji teden že petič na pot iz Kranja do Pirana odpravila peš. Pot, dolga 171 kilometrov, je za mlade pomembna šola za življenje in tudi terapija, kljub vročini, poškodbam in krvavim žuljem pa jo premagajo skupaj.
Ime tedna je Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, ki je za svoj dokumentarni film Malta – temni obrazi skokovite gospodarske rasti prejel nagrado Cristiana Matano. Ugledno nagrado v Italiji podeljujejo za novinarska dela na temo Sredozemlja.Dokumentarni film odstira ozadja najvišje gospodarske rasti v Evropski uniji in posledice, ki jih slednja prinaša. Zgodba se začne z umorom preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia, katere zadnji prispevek se je končal z besedami: "Barabe so že vsepovsod, situacija je brezupna." Kar 1,6 odstotka malteškega BDP predstavlja podeljevanje državljanstev investitorjem, ki prihajajo predvsem iz držav tretjega sveta, 12 odstotkov gospodarstva pa temelji na ekonomiji iger na srečo. Ob tem pa otok postaja ekološka katastrofa, še petnajst let nazaj pa je veljal za deželo brez avtocest."Če pripoveduješ o tako večplastni državi, kot je Italija, v našem jeziku, dobiš odziv iz slovenskega okolja, ne pa iz mednarodnega. Zato to nagrado razumem kot širše potrdilo, da sem pri svojem delu na pravi poti."
Ime tedna je postala Renata Dacinger, urednica, voditeljica in scenaristka oddaje Ugriznimo znanost na TV Slovenija. Na stanovski mednarodni konferenci v Lozani je prejela nagrado za najboljše novinarke in novinarje, ki poročajo o znanosti, in sicer v kategoriji TV/video.
Pisateljica, ki je za svoj romaneskni prvenec Belo se pere na devetdeset, prejela nagrado Kresnik, priznanje časopisne hiše Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta.
Ime tedna je postal Andrej Šubic, režiser uprizoritve Visoške kronike z več kot 30 ljubiteljskimi igralci, ki so jo pod pokroviteljstvom kulturnega društva Ivana Tavčarja s Poljan pripravili ob stoletnici izida tega zgodovinskega romana. Prejšnji teden pa so v avtentičnem okolju dvorca Visoko, kjer je delo nastalo, gostili še zasedbo ljubljanske Drame in njihovo uprizoritev Tavčarjevega romana.
Ime tedna je Jurček Nowakk, vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije. Za projekt vključevanja oseb s posebnimi potrebami v športno in razvedrilno dejavnost so prejeli priznanje Naj prostovoljski projekt, ki ga podeljujejo pri Mladinskem svetu Slovenije."Če se omejimo na slepe, treba jim je povedati, kaj vidimo, jim to opisati. Potrebujemo več časa, pri hoji je treba omeniti, da so nekje korenine, skale. Hvaležni so, ko nekaj doživijo. Res ne vidijo, imajo pa ostale čute, ki so bolj izostreni kot naši. Vsi smo si lahko enaki." Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami si želijo hoditi v hribe, včasih še zamolčijo kakšno oviro, ker se bojijo, da bi jih vodniki zavrnili. "Strah je prisoten. Pripravljamo akcijo za prihodnje leto, gibalno ovirane bomo zapeljali na nekaj koncev. Dokazujemo, da tudi z vozički gre."
Ime tedna je Ninna Kozorog, zdravnica na UKC Maribor in humanitarka, ki poleg službe opravlja številne prostovoljne dejavnosti, opozarja na težave in pomaga ranljivim skupinam mladih, socialno ogroženim starostnikom in brezdomcem. Je naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi.
Ime tedna sta postali Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin z Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči, ki sta v Bruslju na finalu Evropskega denarnega kviza osvojili prvo mesto. Nacionalnih tekmovanj v znanju iz financ se je letos udeležilo sto tisoč mladih iz 28 evropskih držav, le zmagovalci pa so se pomerili v bruseljskem finalu.
Ime tedna sta Stanka in Marko Pretner z Ekološke turistične kmetije pri Plajerju v Trenti, ki je po izboru bralcev spletnega portala The Guardian pometla s konkurenco in z izjemno ponudbo postala najboljša turistična kmetija v Evropi. Stanka Pretner o tem, zakaj so pristali v časopisu, ki ga bere ves svet: "Zaradi doline Trente, okolje, ekološka hrana, majhnost, topli odnosi z gosti, ki jih gojimo."
Ime tedna je postala Jana Kus Veenvliet, biologinja, ki se v Zavodu Symbiossis že vrsto let ukvarja z varovanjem narave.
Neveljaven email naslov