Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.

Če so nedolgo nazaj v medicini največ pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. V zadnjih petih letih je bilo objavljenih 1,8 milijona člankov o delovanju možganov. Z najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu se ukvarja kar 16 % vseh raziskav. Tudi širša javnost se vedno bolj zanima za to, kaj se dogaja v naših glavah – najbrž tudi zaradi Tedna možganov, ki ga Sinapsa vsako leto pripravlja tretji teden v marcu. A včasih je bilo znanje o delovanju možganov zelo majhno. Kot je povedal gost Intervjuja, nevrolog z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC doc. dr. Blaž Koritnik, tudi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost:

»V začetku je bilo tako, da niso dobro poznali prave funkcije možganov. Govorili so, da možgani tvorijo smrkelj. Že zadnjih nekaj deset let pa dobro vemo, kako pomembni so možgani in katere so glavne možganske funkcije. A kljub temu, da se je to znanje v zadnjem času tako razmahnilo, možgani še vedno ostajajo največja uganka v vesolju, poleg vesolja.«

Možgani interpretirajo signale, ki jih dobijo, tudi v skladu z izkušnjami in čustvi človeka, zato vsak človek dojema svet po svoje. Možgani pri tem delujejo kot omrežje.

Danes ni več pomembno, koliko faktografskih podatkov imamo v glavi, vse najdemo na spletu. Prav tako si nam ni več treba zapomniti telefonskih številk. Možgani so v sodobni tehnologiji po mnenju Blaža Koritnika dobili pomočnika. Tehnologija ima veliko pozitivnih strani, lahko olajša določene funkcije možganov, a hkrati lahko kaj tudi izgubijo.

»Možgani se v evoluciji niso razvili za dvodimenzionalno prepoznavanje, še celo branje je za možgane sveža funkcija. Možgani so narejeni za tridimenzionalno okolje, za gibanje. Sodobna tehnologija nam mogoče te stvari jemlje … Kako se bo to poznalo na možganih, je zaenkrat prezgodaj reči. Pomembno pa je, da smo pozorni na to tudi, ko načrtujemo na primer izobraževanje, in da se ne prenaglimo pri uvajanju sodobnih tehnologij v šole.«

 Možgani so organ, za katerega naš sogovornik pravi, da je fascinanten že sam po sebi, ampak ker je zdravnik, ve tudi, kako je, če so možgani prizadeti, okvarjeni. Kar petina (po nekaterih podatkih celo tretjina) Slovencev ima težave z boleznimi možganov, po 85. starosti tretjina ljudi zboli za demenco, veliko je zasvojenosti … Nevrologi in drugi, ki se ukvarjajo z delovanjem možganov, opozarjajo, da se je treba zdaj usmeriti na bolezni možganov. Govorijo celo o epidemiji bolezni možganov. Te so nevrološke in psihiatrične, pri obeh vrstah pa gre za prizadetost možganov. Zdravimo jih z zdravili, s spremembami vedenja, ali – v zadnjem času – tudi s pomočjo tehnologije. Blaž Koritnik:

Tehnologija in dosežki na področju nevroznanosti napredujejo. Lani so Nobelovo nagrado prejeli raziskovalci, ki so odkrili, kako v naših možganih deluje navigacijski sistem.  Paraplegik  je odprl svetovno nogometno prvenstvo, znanstveniki so vstavili človeške možganske celice v možgane miši, kopirali so spomine in čustva in jih preslikali v drug trenutek ali celo drugo bitje, vzgojili so nove živčne nevrone iz drugih človeških telesnih celic, izvedli so eksperiment, v katerem je človek s svojimi mislimi premaknil roko drugega človeka, in sicer s pomočjo naprave, ki signale iz možganov prvega pošljejo do možganov drugega človeka … Vse to se že dogaja – kako blizu ali daleč je torej nevroznanstvena fantastika? Po mnenju sogovornika se v laboratorijih res dogaja veliko zanimivih stvari, pri katerih te je včasih kar malo strah. Veliko teh dosežkov bo najbrž v prihodnosti uporabljenih bolj rutinsko.

»Pomembno pa je, da ta tehnologija postane koristna za ljudi, ki imajo okvare možganov in bo to učinkovit pripomoček pri njihovem zdravljenju, ne pa, da bo jo izkoriščali zdravi ljudje, da bi na primer skočili še višje, tekli še hitreje.«

Kaj pa o vsem tem mislite vi?