Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev.
Kot razlaga sogovornica, v Jemnu ne gre za državljansko vojno ali šiitsko-sunitski konflikt, temveč agresijo drugih držav: “Z izjemo Taiza v državi ni pocestnih bojev. Tudi to, da gre za šiitske borce je zelo pretirano. Hutiji, proti katerim se bori Savdska Arabija, so zaidske vere, ki je zelo blaga šiitska smer. Jemenci jih ne dojemajo za šiite, jim to niti ni pomembno. Če povem primer: ko sem v glavnem mestu Sani ljudi spraševala, kakšna je njihova vera, so rekli, da so zaidi, suniti.”
V Jemnu nemiri divjajo že od začetka arabske revolucije, vojna pa se je razplamtela marca 2015, ko je državo napadla koalicija pretežno sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu. Pobudo za napad je dal predsednik države Abdrabuh Mansur Hadi, ki je ob prevzemu oblasti s strani skupine Hutijev pobegnil v severno sosedo.
Kot pravi Tina Zorman, je Hutijem vzpon na oblast sicer omogočil prav Hadi: “Hutiji so skupina oziroma družina s severa Jemna, ki je še v času pred arabsko pomladjo, ko je bil na oblasti dolgoletni predsednik Ali Abdullah Saleh, začela gibanje proti državi, saj je eden od njihovih ciljev boj proti korupciji. Kot rečeno prihajajo s severa države in tisočletje so tam imeli zaidsko kraljestvo, ki je razpadlo sredi 20. stoletja. Pozneje država v to območje ni veliko vlagala in pričeli so se upori.
Hadi je Hutije uporabil za odstranitev islamske stranke, kar so tudi naredili. Potem pa so dobili večje apetite in septembra 2014 zavzeli Sano. To za prebivalce ni bilo nič strašnega, saj so poskrbeli, da ni bilo več ugrabitev in da se je zmanjšala korupcija.
Zormanova je prepričana, da sta glavna vzroka za agresijo Savdske Arabije in drugih pretežno sunitskih držav, ki napadajo Jemen, naravna bogastva in geostrateška lega države: “Strateška lega je odlična. Jemen kontrolira Bab el Mandeb, preliv, skozi katerega gredo velike količine nafte iz Rdečega morja v Evropo in po svetu. Jemen ima tudi ogromno naravnih bogastev. Razne študije kažejo, da zaloge nafte zadostujejo za 50 let za cel svet. Zaradi vsega tega druge države na čelu Jemna potrebujejo predsednika-lutko, ki bo delal tako, kot oni želijo. Hutiji tega ne bi delali”
Tina Zorman je v Jemen prvič prišla leta 2003, po letu 2005 je z družino tam bivala stalno. Kljub temu, da gre za državo, ki je tako ena najrevnejših kot ena najbolj nemirnih na svetu, do marca 2015 ni želela oditi. “Jemen je vedno veljal za burno deželo. Znan je bil po velikih količinah orožja, ugrabitvah tujcev, napadih Al Kaide. Se pa to ni dogajalo množično, ne v velikih mestih, le na podeželju. V Sani smo se počutili varne. Vedeli smo, kam lahko gremo, kam ne, kateremu predelu se moramo izogibati. Znano je bilo, kdo se bori proti komu.
Kar se je zgodilo v noči s 25. na 26. marec 2015 pa je bilo nekaj drugega. Presenetili so nas letalski napadi in eksplozije bomb. Šele zjutraj smo izvedeli, da devet držav pod vodstvom Savdske Arabije napada Jemen. Že prvo noč je bilo veliko civilnih žrtev. Presenetili so tudi zaposlene v mednarodnih organizacijah, ki so potem takoj hoteli zapustiti državo. Mi pa smo prvi dan še živeli v zanikanju, mislili smo, da ne bo nadaljnjih napadov.
Takrat sem začela delati na tem, da z družino čim prej zapustimo Jemen.” Kot pravi, večina Jemencev te sreče ni imela, nekateri svojih domov niti ne želijo zapustiti. Največ jih je notranje razseljenih – okoli 3 milijone – ostali so ostali na svojih domovih, da jih ne bi zasedel kdo drug. V tujino so lahko odšli le tujci, tisti, ki so imeli mednarodne potne liste, potomci tujcev. “Tudi lega Jemna Jemencem ne omogoča, da bi odšli kam drugam. Na severu je Savdska Arabija, ki jih napada, na vzhodu Oman, do katerega je okoli dva tisoč kilometrov, na morju ladje bombardirajo.”
Tina Zorman informacije o stanju v Jemnu dobiva od prijateljev in moževe družine. Kot pojasnjuje, Sano še vedno kontrolirajo Hutiji in če ni bombardiranja, življenje tam teče skoraj normalno. “Ljudje so najprej ostajali doma, zdaj ne več. Rečejo si “kakor bo bog dal” in se odpravijo ven. Začeli so se manj bati, vsega hudega se navadiš. Postali so manj imuni na bombardiranje.
Jemenci so vajeni vsega hudega. Veliko vojn je že za njimi. Mi bi v času vojne veliko težje živeli kot oni.
Delajo, kar pač imajo dela. Veliko poslov stoji, še vedno pa delujejo storitve. Še vedno gojijo kat, drogo, ki jo žvečijo. Če vse drugo propade, to vedno je. Elektriko so v Jemnu že pozabili. Osnovne dobrine so zelo drage.”
Vsi ljudje so šli za en sloj nazaj – prej revni zdaj dobesedno stradajo, srednji sloj je reven …
“Savdska Arabija in zaveznice so cel sever Jemna razglasile za vojaško območje in ga zdaj nenormalno bombardirajo. Napadajo noč in dan, uporabljajo tudi kemično orožje. Bombardirajo vse od bolnišnic do šol. Zaradi tega so sever zapustili tudi Zdravniki brez meja, ki so jim večkrat bombardirali bolnišnice. Gre za genocid nad severom Jemna.”
Sogovornica pravi, da Hutijev to ne bo ustavilo, so rojeni bojevniki: “Če se pogovarjaš z ljudmi s severa, rečejo, da imajo otroke za vojno. Ne bojijo se umreti. So edini, ki lahko v Jemnu nekaj naredijo v vojaškem smislu. So edini, ki so lahko v preteklosti sčistili območja, kjer je bila Al Kaida.”
Kljub bombardiranju in embargu Hutiji nimajo težav z dostopom do orožja: “Druge sile so v Jemen poslale plačance iz Senegala, Mavretanije, Kolumbije, Gvatemale. Nenormalno od kod vse so ti vojaki. Jemenci se jih ne bojijo in jih premagujejo, pri tem pa zasežejo veliko orožja.
Prav orožje je tisto, pravi Tina Zorman, zaradi katerega tuje države ne naredijo ničesar, da bi se vojna v Jemnu končala. “Gre za velik orožarski posel. Številne, tudi evropske države prodajajo orožje Savdski Arabiji in njenim zaveznicam. Med njimi je na primer tudi Črna gora.”
Združeni narodi redno opozarjajo na humanitarno krizo v Jemnu. Na to, da vsakih 10 minut umre en otrok, da ima kar 14 milijonov Jemencev nezanesljiv dostop do hrane, več kot 19 milijonov pa jih nima varnega dostopa do pitne vode in zdravstvene oskrbe. Zormanova pravi, da je njihovo delovanje dvolično, da so ljudje jezni na organizacijo.
Jemen je bombardiran stokrat na dan, med žrtvami je veliko civilistov, zbrali so dokaze, da je veliko tudi otrok. Tudi na podlago tega so ZN Savdsko Arabijo uvrstili na seznam kršiteljic pravic otrok. Ta pa je zagrozila s prenehanjem financiranja služb OZN in nato so jo s seznama zbrisali.
Razmere na terenu so izjemno kaotične – v Jemnu se borijo Hutiji, države Zalivskega sveta za sodelovanje, tuji plačanci, del državne jemenske vojske je za Hadija, del za prejšnjega predsednika Hadija in so na strani Hutijev.
Jemen je izjemno kompleksen. Koalicije se zelo hitro spreminjajo. Nekdo, ki je danes zaveznik, jutri morda ne bo več.
Zormanova meni, da bo mir v Jemnu zavladal le, če bodo tuje sile odšle iz države. ” A razsut Jemen jim odgovarja, tak je najboljši za njih.”
Tina Zorman si je pred leti v Jemnu ustvarila družino. Ob začetku napadov Zalivskega sveta za sodelovanje, pobudnica katerih je Savdska Arabija, je državo zaradi skrbi za svojo varnost in varnost otrok zapustila. Zdaj dogajanje v Jemnu, ki je tudi ena od najrevnejših držav na svetu, spremlja od daleč, prek informacij, ki jih dobi od moževe družine in od prijateljev.
Kot razlaga sogovornica, v Jemnu ne gre za državljansko vojno ali šiitsko-sunitski konflikt, temveč agresijo drugih držav: “Z izjemo Taiza v državi ni pocestnih bojev. Tudi to, da gre za šiitske borce je zelo pretirano. Hutiji, proti katerim se bori Savdska Arabija, so zaidske vere, ki je zelo blaga šiitska smer. Jemenci jih ne dojemajo za šiite, jim to niti ni pomembno. Če povem primer: ko sem v glavnem mestu Sani ljudi spraševala, kakšna je njihova vera, so rekli, da so zaidi, suniti.”
V Jemnu nemiri divjajo že od začetka arabske revolucije, vojna pa se je razplamtela marca 2015, ko je državo napadla koalicija pretežno sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu. Pobudo za napad je dal predsednik države Abdrabuh Mansur Hadi, ki je ob prevzemu oblasti s strani skupine Hutijev pobegnil v severno sosedo.
Kot pravi Tina Zorman, je Hutijem vzpon na oblast sicer omogočil prav Hadi: “Hutiji so skupina oziroma družina s severa Jemna, ki je še v času pred arabsko pomladjo, ko je bil na oblasti dolgoletni predsednik Ali Abdullah Saleh, začela gibanje proti državi, saj je eden od njihovih ciljev boj proti korupciji. Kot rečeno prihajajo s severa države in tisočletje so tam imeli zaidsko kraljestvo, ki je razpadlo sredi 20. stoletja. Pozneje država v to območje ni veliko vlagala in pričeli so se upori.
Hadi je Hutije uporabil za odstranitev islamske stranke, kar so tudi naredili. Potem pa so dobili večje apetite in septembra 2014 zavzeli Sano. To za prebivalce ni bilo nič strašnega, saj so poskrbeli, da ni bilo več ugrabitev in da se je zmanjšala korupcija.
Zormanova je prepričana, da sta glavna vzroka za agresijo Savdske Arabije in drugih pretežno sunitskih držav, ki napadajo Jemen, naravna bogastva in geostrateška lega države: “Strateška lega je odlična. Jemen kontrolira Bab el Mandeb, preliv, skozi katerega gredo velike količine nafte iz Rdečega morja v Evropo in po svetu. Jemen ima tudi ogromno naravnih bogastev. Razne študije kažejo, da zaloge nafte zadostujejo za 50 let za cel svet. Zaradi vsega tega druge države na čelu Jemna potrebujejo predsednika-lutko, ki bo delal tako, kot oni želijo. Hutiji tega ne bi delali”
Tina Zorman je v Jemen prvič prišla leta 2003, po letu 2005 je z družino tam bivala stalno. Kljub temu, da gre za državo, ki je tako ena najrevnejših kot ena najbolj nemirnih na svetu, do marca 2015 ni želela oditi. “Jemen je vedno veljal za burno deželo. Znan je bil po velikih količinah orožja, ugrabitvah tujcev, napadih Al Kaide. Se pa to ni dogajalo množično, ne v velikih mestih, le na podeželju. V Sani smo se počutili varne. Vedeli smo, kam lahko gremo, kam ne, kateremu predelu se moramo izogibati. Znano je bilo, kdo se bori proti komu.
Kar se je zgodilo v noči s 25. na 26. marec 2015 pa je bilo nekaj drugega. Presenetili so nas letalski napadi in eksplozije bomb. Šele zjutraj smo izvedeli, da devet držav pod vodstvom Savdske Arabije napada Jemen. Že prvo noč je bilo veliko civilnih žrtev. Presenetili so tudi zaposlene v mednarodnih organizacijah, ki so potem takoj hoteli zapustiti državo. Mi pa smo prvi dan še živeli v zanikanju, mislili smo, da ne bo nadaljnjih napadov.
Takrat sem začela delati na tem, da z družino čim prej zapustimo Jemen.” Kot pravi, večina Jemencev te sreče ni imela, nekateri svojih domov niti ne želijo zapustiti. Največ jih je notranje razseljenih – okoli 3 milijone – ostali so ostali na svojih domovih, da jih ne bi zasedel kdo drug. V tujino so lahko odšli le tujci, tisti, ki so imeli mednarodne potne liste, potomci tujcev. “Tudi lega Jemna Jemencem ne omogoča, da bi odšli kam drugam. Na severu je Savdska Arabija, ki jih napada, na vzhodu Oman, do katerega je okoli dva tisoč kilometrov, na morju ladje bombardirajo.”
Tina Zorman informacije o stanju v Jemnu dobiva od prijateljev in moževe družine. Kot pojasnjuje, Sano še vedno kontrolirajo Hutiji in če ni bombardiranja, življenje tam teče skoraj normalno. “Ljudje so najprej ostajali doma, zdaj ne več. Rečejo si “kakor bo bog dal” in se odpravijo ven. Začeli so se manj bati, vsega hudega se navadiš. Postali so manj imuni na bombardiranje.
Jemenci so vajeni vsega hudega. Veliko vojn je že za njimi. Mi bi v času vojne veliko težje živeli kot oni.
Delajo, kar pač imajo dela. Veliko poslov stoji, še vedno pa delujejo storitve. Še vedno gojijo kat, drogo, ki jo žvečijo. Če vse drugo propade, to vedno je. Elektriko so v Jemnu že pozabili. Osnovne dobrine so zelo drage.”
Vsi ljudje so šli za en sloj nazaj – prej revni zdaj dobesedno stradajo, srednji sloj je reven …
“Savdska Arabija in zaveznice so cel sever Jemna razglasile za vojaško območje in ga zdaj nenormalno bombardirajo. Napadajo noč in dan, uporabljajo tudi kemično orožje. Bombardirajo vse od bolnišnic do šol. Zaradi tega so sever zapustili tudi Zdravniki brez meja, ki so jim večkrat bombardirali bolnišnice. Gre za genocid nad severom Jemna.”
Sogovornica pravi, da Hutijev to ne bo ustavilo, so rojeni bojevniki: “Če se pogovarjaš z ljudmi s severa, rečejo, da imajo otroke za vojno. Ne bojijo se umreti. So edini, ki lahko v Jemnu nekaj naredijo v vojaškem smislu. So edini, ki so lahko v preteklosti sčistili območja, kjer je bila Al Kaida.”
Kljub bombardiranju in embargu Hutiji nimajo težav z dostopom do orožja: “Druge sile so v Jemen poslale plačance iz Senegala, Mavretanije, Kolumbije, Gvatemale. Nenormalno od kod vse so ti vojaki. Jemenci se jih ne bojijo in jih premagujejo, pri tem pa zasežejo veliko orožja.
Prav orožje je tisto, pravi Tina Zorman, zaradi katerega tuje države ne naredijo ničesar, da bi se vojna v Jemnu končala. “Gre za velik orožarski posel. Številne, tudi evropske države prodajajo orožje Savdski Arabiji in njenim zaveznicam. Med njimi je na primer tudi Črna gora.”
Združeni narodi redno opozarjajo na humanitarno krizo v Jemnu. Na to, da vsakih 10 minut umre en otrok, da ima kar 14 milijonov Jemencev nezanesljiv dostop do hrane, več kot 19 milijonov pa jih nima varnega dostopa do pitne vode in zdravstvene oskrbe. Zormanova pravi, da je njihovo delovanje dvolično, da so ljudje jezni na organizacijo.
Jemen je bombardiran stokrat na dan, med žrtvami je veliko civilistov, zbrali so dokaze, da je veliko tudi otrok. Tudi na podlago tega so ZN Savdsko Arabijo uvrstili na seznam kršiteljic pravic otrok. Ta pa je zagrozila s prenehanjem financiranja služb OZN in nato so jo s seznama zbrisali.
Razmere na terenu so izjemno kaotične – v Jemnu se borijo Hutiji, države Zalivskega sveta za sodelovanje, tuji plačanci, del državne jemenske vojske je za Hadija, del za prejšnjega predsednika Hadija in so na strani Hutijev.
Jemen je izjemno kompleksen. Koalicije se zelo hitro spreminjajo. Nekdo, ki je danes zaveznik, jutri morda ne bo več.
Zormanova meni, da bo mir v Jemnu zavladal le, če bodo tuje sile odšle iz države. ” A razsut Jemen jim odgovarja, tak je najboljši za njih.”
Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.
Aktualni pogovori z gosti.
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje, odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Predlog za napoved: migrantski, begunski val se bo tudi letos nadaljeval, zato je treba kljub mnogim pomislekom zagotoviti nadzor nad prehodi državne meje, predvsem proti Hrvaški. Ob tem naj slovenska policija pričakuje, da bodo Hrvati začeli preusmerjati množice migrantov proti Reki in Istri. Tako ocenjuje sedanji položaj, mag. Pavel Čelik, zgodovinar, sociolog, nekdanji policist, ki je opravljal najodgovornejše naloge v tedanji zvezni in republiški milici. Čelik, ki ga je pred mikrofon povabil Milan Trobič, pozna dogajanje na mejah in delovanje organov nadzora, zato meni, da naj državo mejo varujejo slovenski organi. Glede tehničnih ovir na južni meji pa meni, da je to nujen ukrep.
Njegove ilustracije oblikujejo slovenski časnik Večer, po navodilih poslušalcev Radia Študent pa je vsak petek dopoldne v živo - v šestih letih - skupno narisal več kot 200 risb "? la carte", predvsem z aktualno in družbeno kritično tematiko. O stripu predava podjetjem, je avtor prvega slovenskega učbenika stripa zaradi katerega si Miki Muster želi biti še enkrat otrok. A sebe nima za umetnika, ker meni, da je ta beseda preobremenjena. Gost sredinega Intervjuja na Prvem, po 10-ti, bo risar stripov in ilustrator dr. Horowitz, ki kdaj nastopa tudi kot Ciril Horjak. Voditeljica: Nadia Petauer
Milan Kučan se je v zgodovino slovenskega naroda vpisal kot prvi predsednik samostojne Slovenije in doslej tudi edini, ki je na tem položaju ostal dva petletna mandata. Ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega prostora je postal že v letih pred tem, zlasti kot predsednik predsedstva Republike Slovenije v času rojevanja države. Andrej Stopar se v pogovoru z Milanom Kučanom zanesljivo ne bo ustavil samo pri spominu na negotove mesece pred petindvajsetimi leti.
Prejšnji konec tedna so v Planici slovesno odprli Nordijski center Planica - sedem modernih skakalnic s spremljajočimi objekti, prenovljeno letalnico, ter sodoben center za smučarske teke. Čeprav je bilo na začetku gradnje kar nekaj težav so center dokončali v roku in znotraj predvidenih finančnih okvirov. Center ne predstavlja le izjemne priložnosti za športnike, ampak tudi veliko priložnost za turizem. Kaj vse torej ponuja Nordijski center Planica in kako bosta šport in turizem zagotavljala centru preživetje boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostom, direktorjem Zavoda Planica Jelkom Grosom se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Saša J. Mächtig sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja. Kdo ne pozna njegovih kioskov, ki so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali podobo ne le slovenskih, temveč tudi drugih mest po svetu. Mächtig je bil leta 1984 eden od ustanoviteljev oblikovalskega študija na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot član izvršnih odborov strokovnih organizacij za industrijsko oblikovanje ICSID in CUMULUS, bil je med aktivnimi pobudniki in organizatorji 17. svetovnega kongresa ICSID leta 1992 v Ljubljani. Spodbujal je razprave in poudarjal pomembnost povezovanja znanja univerze z gospodarstvom in industrijo. Za Mächtigovo ustvarjanje je značilen sistemski pristop, saj so posamezni objekti pa tudi strategije vedno oblikovani kot del širšega sistema, ki se lahko razvija, raste in spreminja. Ta teden se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira pregledna razstava, ki mu bo v celoti posvečena, in to je bilo tudi eno od izhodišč za Intervju, ki ga je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Borut Peterlin
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Peter Čeferin je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, doktor pravnih znanosti, ki že pol stoletja goji žlahtno tradicijo odvetništva, upornik in boem, ki je imel dobre karte že ob rojstvu, mojster karateja, in zadnja leta – tudi pisatelj. Advokatura in literatura sta si blizu, pa ne samo zato, ker so odvetniški spisi pogosto daljši od romanov. Doktor Čeferin ima raje kratke, zgoščene in satirično našpičene zgodbe, ob tem pa je prepričan, so dogodki v resničnem življenju velikokrat bolj neverjetni od opisov izmišljenih dogajanj v še tako šokantni literaturi. »100 sodnjiskih zgodb« v intervjuju z doktorjem Petrom Čeferinom, na Prvem.
"Milan Kučan je bil nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljeni slovenski politik. Hkrati pa so ga sistematično in strupeno, mirno lahko zapišemo patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji." To je med drugim v predgovoru k svoji novi knjigi zapisal zgodovinar, Kučanov biograf, dr. Božo Repe. O pisanju biografije takšne osebnosti v okolju s politično kulturo, kot je slovenska, se bo pred izidom knjige Milan Kučan, prvi predsednik s profesorjem Repetom pogovarjal Andrej Stopar.
Slovensko etnološko društvo v letu 2015 praznuje 40 let. Na dan osrednjega praznovanja ob tej obletnici bomo v Intervjuju na Prvem gostili predsednico društva Anjo Serec Hodžar. Kakšna je vloga Slovenskega etnološkega društva in sorodnih društev v stroki in znanosti, kakšen pomen ima za širšo javnost? Kakšna je sploh vloga etnologije in etnologov pri nas, kako se je spreminjalo njihovo delo in delovanje društva skozi štiri desetletja? Se aplikativnost etnologije lahko pokaže tudi pri aktualnih dogodkih in trenutnem stanju družbe? Ta in druga vprašanja bo predsednici Slovenskega etnološkega društva Anji Serec Hodžar po deseti zastavila Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov