Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Pogovor z dr. Bojanom Godešo, zgodovinarjem z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Pogovor z dr. Bojanom Godešo, zgodovinarjem z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Ali res vse poti vodijo v Rim, se zdi precej retorično vprašanje za Mojco Širok, dolgoletno dopisnico RTV Slovenija iz Rima In Vatikana. Kakšna je specifična teža Italije pri novem razporejanju moči znotraj evropskih formalnih povezav in neformalnih zavezništev? Kakšen je slovenski vpliv v Vatikanu v času pontifikata papeža Frančiška? Zakaj Mojca Širok že več kot 20 let raziskuje strukture in delovanje italijanske mafije? Je novinarska misija na tujem poslednji relikt romantičnega obdobja novinarstva? Z Mojco Širok se bo v sredo po deseti na Prvem pogovarjal Bojan Leskovec.
Letošnje leto je, kot kaže, leto Miha Mazzinija, pisatelja, scenarista, doktorja antropologije in strokovnjaka za računalništvo. Najprej, še pozimi, je za delo Zvezde vabijo, ki se v pomembni meri godi v virtualnih prostranstvih interneta, prejel nagrado Modra ptica za najboljši mladinski roman. No, pred slabim mesecem pa je za knjigo Otroštvo, ki jo je pisatelj označil kot avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah, prejel še svojega prvega kresnika. Raziskave kažejo, da tovrstna priznanja knjigam opazno povečajo nakup in knjižnično izposojo, toda Mazziniju se pravzaprav že vse od Drobtinic, romanesknega prvenca, ki se je pred tremi desetletji prodal v dandanes komaj doumljivi nakladi 54 tisoč izvodov, menda ni bati, da ne bi imel bralk in bralcev. Najbrž tudi zato, ker že lepo število let velja za enega najbolj lucidnih, provokativnih in kontraintuitivnih spletnih kolumnistov pri nas. Kako sta si pisateljevanje in blogerstvo podobna in kako sta si različna; zakaj je slovenska psiho-socialna stvarnost neizčrpen vir snovi za pisatelja; ali bo tudi Otroštvo, kakor nekoč že Drobtinice, deležno filmske predelave - to pa so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo Mazziniju zastavili v tokratnem Intervjuju na Prvem. S pisateljem se bo pogovarjal Goran Dekleva.
Luka Zibelnik je lektor slovenskega jezika v Clevelandu v ZDA. Že osem let od blizu spoznava tamkajšnjo slovensko skupnost, v kateri je tudi sam zelo aktiven. Tudi pri Slovenskem muzeju in arhivu, ki bo odslej bogatejši za dve različici Prešernovih rokopisov pesmi ‘Slovo od mladosti’ in ‘Dohtar’. O dragocenem odkritju, ki bo na ogled tudi v Ljubljani, zapuščini starejših in prihodnosti mlajših generacij Slovencev v Clevelandu ter o novem programu učenja slovenščine na daljavo, bo Luka Zibelnik spregovoril v Intervju v sredo po 10. uri. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
V današnjem intervjuju gostimo Dr. Đulo Rušinović Sunara, nedavno upokojeno žilno kirurginjo iz Splita, ki se že 19 let kot prostovoljka ukvarja s hrvaškim zdravstvenim sistemom in z vzpostavljanjem sistema varovanja pacientovih pravic znotraj njega. Ustanovila je hrvaško Združenje za pravice pacientov, je pa tudi podpredsednica Svetovnega združenja za medicinsko pravo. Prepričana je, da je bil hrvaški zdravstveni sistem, ki se je nekoč lahko kosal z zahodnimi zdravstvenimi sistemi, v 90. letih vržen na trg popolnoma nepripravljen, in da je to eden izmed glavnih vzrokov za njegov propad. O tem, kako je vse skupaj povezano s pravicami pacientov, ki na Hrvaškem po njenem mnenju pravzaprav sploh ne obstajajo, in o rešitvah za nastalo situacijo, se je z dr. Đulo Rušinović Sunara pogovarjala Cirila Štuber.
Intervju tokrat namenjamo vprašanju identitete in jezika, kot osnovnega povezovalnega elementa nekega naroda. Po političnih spremembah pred 25-imi leti v pretežnem delu Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope namreč velja, da je edina prava država nacionalna država, v kateri živijo pripadniki enega oz. prevladujočega naroda, ki govorijo en jezik. Andrej Stopar je pred mikrofon povabil poljskega zgodovinarja dr. Tomasza Kamusello (izg. Tómaša Kamusélo), ki se ukvarja z nacionalizmi in oblikovanjem političnih nacij. Profesor z Univerze Saint Andrews na Škotskem linearno pojmovanje jezika, naroda in nacionalne države postavlja v kontekst Evropske unije, njenega pomena in izzivov, kot so brexit in migrantska kriza, s katerimi se povezava sooča.
Doktor Jože Podgoršek je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm. Pred nastopom obeh funkcij si je zadal visoke cilje: ohranjanje trajnostne prehranske verige, znižanje maloprodajnih cen hrane, zvišanje zanimanja mladih za študij upravljanja podeželja in ustvarjanje novih priložnosti za razvoj podeželja. Kako sledi zastavljenim ciljem, boste izvedeli v Intervjuju po 10-ti uri na Prvem programu. Z doktorjem Jožetom Podgorškom se bo pogovarjal novinar Boštjan Močnik.
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.
30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.
V sredin Intervju na Prvem smo povabili Matevža Čelika, arhitekta, raziskovalca in avtorja. Soustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New architecture in Slovenia, ki je prvi prerez sodobne slovenske arhitekture namenjen tujemu trgu. Od leta 2010 vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se pod njegovo taktirko lahko pohvali z odmevnimi razpravami, konferencami in razstavami. Ljubljanski Bienale oblikovanja je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Zadnji dve leti opravlja tudi vlogo direktorja evropske platforme Future Architecture. Matevža Čelika je prav na mednarodni muzejski dan pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Peter Giodani/MAO
Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček
Avtomobil in pametni telefon; penicilin in dekodiranje človeškega genoma; enakost pred zakonom in javno šolstvo – vseh teh civilizacijskih dosežkov oziroma pridobitev bi slej ko prej ne bilo, ko bi na Zahodu družbe že nekaj stoletij ne gradili na trezni uporabi razuma, na metodičnem dvomu, na eksperimentalnem preverjanju, na znanstveni metodi. In vendar se v Evropi in Amerikah v zadnjih letih oziroma desetletjih dovolj opazno krepi proti-racionalističen sentiment. Zdi se namreč, da vse pogosteje, vse raje ugotavljamo, da obstajajo resnice in spoznanja, do katerih se z razsodno uporabo razuma pač ni mogoče dokopati. In da se, kdor v svojem življenju raje kakor na čustva, intuicijo ali vero stavi na razum, na nek način pravzaprav odreka samemu bistvu lastne človeškosti. Za dobro mero pa lahko kritiki racionalnosti vselej pokažejo še na holokavst in sodobna omrežja elektronskega nadzora – pojava, ki temeljita natanko na premišljeni uporabi tehnoloških sadov racionalistične civilizacije. Toda – kaj bi tu lahko bila alternativa? Si, denimo, pot iz trenutne ekološke, ekonomske in humanitarne krize res lahko utremo z opiranjem na vse tisto, kar je v človeku neracionalno? – Dr. Andrej Ule, predavatelj logike in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že desetletja posveča vprašanjem, kot so: kolikšna je moč razuma; kako daleč dejansko sežejo spoznanja, do katerih se lahko dokoplje razum; nas bo znanost osvobodila prej kakor nas bo tehnologija zasužnjila?
Esma Redžepova Teodosievska, dama z mogočnim in čustvenim glasom, je pevka, ki je romsko tradicionalno glasbo postavila na svetovne odre. Borka za človekove pravice in humanitarka, je s pokojnim možem posvojila in glasbeno izobrazila 47 dečkov. Divo, za katero je več kot 60 let trajajoča glasbena pot, je Enisa Brizani obiskala v rodnem Skopju.
Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček
Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons
Neveljaven email naslov