Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Slovenija je že večkrat dokazala, da ima posameznike, ki premikajo meje mogočega in med njimi je zagotovo tudi profesor doktor Uroš Ahčan, predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v ljubljanskem Kliničnem centru. Skupaj z ekipo je kot prvi na svetu naredil nov nos iz telesu lastnih tkiv. Model nosu je bil najprej mesec dni nameščen na roki bolnice, da ga je preraslo njeno tkivo, potem pa so ji ga presadili na obraz in ga prekrili s kožo s čela.
Ta operacija je bila moj največji izziv doslej in skupaj s primarijem Vojkom Didanovičem sva ga odlično izpeljala v velikem medsebojnem sodelovanju, kot dva veslača na olimpijski progi, kjer je zamah od vsakega posameznika odvisen za končni rezultati. Napori so bili veliki, zadovoljstvo na koncu pa še toliko večje.
Takšni uspehi so predvsem rezultat izrednega entuziazma posameznikov, ki žal velikokrat zaradi slabih razmer doma odidejo v tujino.
Slovenija je zelo majhna, za ozka področja ima samo enega do dva specialista in če eden ali celo oba gresta, specialistov ni več, oddelek pa razpade. Kaj se zgodi potem, so nam jasno pokazali zdravniki, ki so prišli iz Amerike. Zato je treba narediti vse, da se vzpostavijo zadovoljivi delovni pogoji in da so ljudje zadovoljni.
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
Slovenija je že večkrat dokazala, da ima posameznike, ki premikajo meje mogočega in med njimi je zagotovo tudi profesor doktor Uroš Ahčan, predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v ljubljanskem Kliničnem centru. Skupaj z ekipo je kot prvi na svetu naredil nov nos iz telesu lastnih tkiv. Model nosu je bil najprej mesec dni nameščen na roki bolnice, da ga je preraslo njeno tkivo, potem pa so ji ga presadili na obraz in ga prekrili s kožo s čela.
Ta operacija je bila moj največji izziv doslej in skupaj s primarijem Vojkom Didanovičem sva ga odlično izpeljala v velikem medsebojnem sodelovanju, kot dva veslača na olimpijski progi, kjer je zamah od vsakega posameznika odvisen za končni rezultati. Napori so bili veliki, zadovoljstvo na koncu pa še toliko večje.
Takšni uspehi so predvsem rezultat izrednega entuziazma posameznikov, ki žal velikokrat zaradi slabih razmer doma odidejo v tujino.
Slovenija je zelo majhna, za ozka področja ima samo enega do dva specialista in če eden ali celo oba gresta, specialistov ni več, oddelek pa razpade. Kaj se zgodi potem, so nam jasno pokazali zdravniki, ki so prišli iz Amerike. Zato je treba narediti vse, da se vzpostavijo zadovoljivi delovni pogoji in da so ljudje zadovoljni.
Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.
Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.
Aktualni pogovori z gosti.
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje, odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Predlog za napoved: migrantski, begunski val se bo tudi letos nadaljeval, zato je treba kljub mnogim pomislekom zagotoviti nadzor nad prehodi državne meje, predvsem proti Hrvaški. Ob tem naj slovenska policija pričakuje, da bodo Hrvati začeli preusmerjati množice migrantov proti Reki in Istri. Tako ocenjuje sedanji položaj, mag. Pavel Čelik, zgodovinar, sociolog, nekdanji policist, ki je opravljal najodgovornejše naloge v tedanji zvezni in republiški milici. Čelik, ki ga je pred mikrofon povabil Milan Trobič, pozna dogajanje na mejah in delovanje organov nadzora, zato meni, da naj državo mejo varujejo slovenski organi. Glede tehničnih ovir na južni meji pa meni, da je to nujen ukrep.
Njegove ilustracije oblikujejo slovenski časnik Večer, po navodilih poslušalcev Radia Študent pa je vsak petek dopoldne v živo - v šestih letih - skupno narisal več kot 200 risb "? la carte", predvsem z aktualno in družbeno kritično tematiko. O stripu predava podjetjem, je avtor prvega slovenskega učbenika stripa zaradi katerega si Miki Muster želi biti še enkrat otrok. A sebe nima za umetnika, ker meni, da je ta beseda preobremenjena. Gost sredinega Intervjuja na Prvem, po 10-ti, bo risar stripov in ilustrator dr. Horowitz, ki kdaj nastopa tudi kot Ciril Horjak. Voditeljica: Nadia Petauer
Milan Kučan se je v zgodovino slovenskega naroda vpisal kot prvi predsednik samostojne Slovenije in doslej tudi edini, ki je na tem položaju ostal dva petletna mandata. Ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega prostora je postal že v letih pred tem, zlasti kot predsednik predsedstva Republike Slovenije v času rojevanja države. Andrej Stopar se v pogovoru z Milanom Kučanom zanesljivo ne bo ustavil samo pri spominu na negotove mesece pred petindvajsetimi leti.
Prejšnji konec tedna so v Planici slovesno odprli Nordijski center Planica - sedem modernih skakalnic s spremljajočimi objekti, prenovljeno letalnico, ter sodoben center za smučarske teke. Čeprav je bilo na začetku gradnje kar nekaj težav so center dokončali v roku in znotraj predvidenih finančnih okvirov. Center ne predstavlja le izjemne priložnosti za športnike, ampak tudi veliko priložnost za turizem. Kaj vse torej ponuja Nordijski center Planica in kako bosta šport in turizem zagotavljala centru preživetje boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostom, direktorjem Zavoda Planica Jelkom Grosom se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Saša J. Mächtig sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja. Kdo ne pozna njegovih kioskov, ki so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali podobo ne le slovenskih, temveč tudi drugih mest po svetu. Mächtig je bil leta 1984 eden od ustanoviteljev oblikovalskega študija na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot član izvršnih odborov strokovnih organizacij za industrijsko oblikovanje ICSID in CUMULUS, bil je med aktivnimi pobudniki in organizatorji 17. svetovnega kongresa ICSID leta 1992 v Ljubljani. Spodbujal je razprave in poudarjal pomembnost povezovanja znanja univerze z gospodarstvom in industrijo. Za Mächtigovo ustvarjanje je značilen sistemski pristop, saj so posamezni objekti pa tudi strategije vedno oblikovani kot del širšega sistema, ki se lahko razvija, raste in spreminja. Ta teden se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira pregledna razstava, ki mu bo v celoti posvečena, in to je bilo tudi eno od izhodišč za Intervju, ki ga je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Borut Peterlin
Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.
Peter Čeferin je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, doktor pravnih znanosti, ki že pol stoletja goji žlahtno tradicijo odvetništva, upornik in boem, ki je imel dobre karte že ob rojstvu, mojster karateja, in zadnja leta – tudi pisatelj. Advokatura in literatura sta si blizu, pa ne samo zato, ker so odvetniški spisi pogosto daljši od romanov. Doktor Čeferin ima raje kratke, zgoščene in satirično našpičene zgodbe, ob tem pa je prepričan, so dogodki v resničnem življenju velikokrat bolj neverjetni od opisov izmišljenih dogajanj v še tako šokantni literaturi. »100 sodnjiskih zgodb« v intervjuju z doktorjem Petrom Čeferinom, na Prvem.
"Milan Kučan je bil nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljeni slovenski politik. Hkrati pa so ga sistematično in strupeno, mirno lahko zapišemo patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji." To je med drugim v predgovoru k svoji novi knjigi zapisal zgodovinar, Kučanov biograf, dr. Božo Repe. O pisanju biografije takšne osebnosti v okolju s politično kulturo, kot je slovenska, se bo pred izidom knjige Milan Kučan, prvi predsednik s profesorjem Repetom pogovarjal Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov