Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
"Rebula je sinonim za Brda, prepričani smo, da lahko na zahtevnih trgih zmagamo samo z rebulo", pravi dolgoletni direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. Slovenija bo na svetovnem vinskem zemljevidu takrat, ko bomo povezali vina s kulinariko, bogato tradicijo in kulturo naše dežele. O Sloveniji kot največji vinski skrivnosti Evrope - po besedah ameriških poznavalcev, smo govorili s Silvanom Peršoljo.
Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah.
»Z dobrimi odnosi na delovnem mestu pridobimo vsi in zanje je najbolj od vseh odgovorno vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment. V sredinem Intervjuju jo bomo vprašali tudi, zakaj so slabi odnosi na delovnem mestu v Sloveniji eden izmed pomembnih razlogov za bolniške odsotnosti in kaj žene tiste, ki se lotijo uničevanja ugleda uspešnih ljudi na vodilnih delovnih mestih.
Aktualni pogovori z gosti.
Jedrska elektrarna Krško je največji energetski objekt pri nas, pokrije 20 odstotkov slovenske električne porabe, do konca oktobra je v postopku rednega remonta. Nuklearko v Krškem že 31 let vodi Stanislav Rožman. V sredinem Intervjuju se bomo z njim pogovarjali o jedrski varnosti in slovenski jedrski prihodnosti. Ali je odločitev za gradnjo drugega bloka nuklearke politična ali strokovno- energetska odločitev? Ali drži, da so na področju načrtovanja in gradenj nukleark pobudo prevzela ruska in kitajska podjetja? Kaj pa prihodnost z obnovljivimi viri energije? Autor: Bojan Leskovec
V intervjuju bomo v sredo gostili direktorja fotografije in fotografa Aleša Bravničarja, ki v svojem poklicu naleti na veliko dvignjenih obrvi. Nekateri ga občudujejo, drugi se nad njegovimi fotografijami golih žensk zgražajo. Je avtor številnih mednarodnih razstav in nagrajenec festivala Slovenia Press Photo. Za njim je že več kot 200 naslovnic za slovenski Playboy, revijo, ki jo soustvarja že od začetka. Ob njegovi skorajšnji 20. obletnici fotografiranja se bomo ozrli na pot, ki jo je prehodil. Se Slovenke rade fotografirajo gole, predvsem za estetsko fotografijo? Kateri predeli sveta so najbolj fotogenični, bo fotograf Aleš Bravničar v nadaljevanju zaupal Marku Rozmanu.
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.
V tokratnem Intervjuju bomo spoznali gospo z zanimivo življenjsko potjo, saj jo je le-ta od skromne želje, da bi delala na recepciji Doma starejših, vodila strmo navzgor. Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pravi, da zvečer ob misli na drobne pozornosti, ki jih nameni starejšim, mirno zaspi, vse ideje pa si sproti zapisuje. V mesecu, ko osveščamo o demenci, je Ana Petrič v pogovoru z Lucijo Fatur spregovorila tudi o prav posebnem načrtu, o tem, zakaj jo ta bolezen tako zanima in o srčnem življenju s starejšimi.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Gorsko reševanje je način življenja, Gorska reševalna zveza Slovenije pa nepogrešljiva prostovoljna organizacija, ki povezuje sedemnajst društev in postaj. Zahtevna gorska in druga reševanja s srečnim koncem so največja spodbuda za izurjene, telesno in duševno dobro pripravljene ekipe. O predanem delu in položaju gorskih reševalcev se bomo pogovarjali z Janezom Rozmanom, predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije, ki se je gorskim reševalcem pridružil zaradi osebne nesreče v gorah.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Če kdo omeni starodobna vozila, najbrž pomislite na starejše gospode, ki so si tega konjička privoščili po odhodu v pokoj. Toda med slovenskimi ljubitelji »oldtimerjev« je tudi mlada ženska, ki se je na tem področju celo mednarodno uveljavila. Tudi pri nas si že vrsto let aktivno prizadeva za korektno obravnavo starodobnih vozil v prometu, popularizacijo premične tehnične dediščine in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja le-te za prihodnje rodove. Nataša Grom Jerina je vršilka dolžnosti generalne sekretarke Slovenske veteranske avto-moto zveze, podpredsednica Mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA in predsednica njene kulturne komisije. Vedno polna energije, novih zamisli, vedno »v akciji« … Kako se znajde v bolj moškem svetu tehnike, kako je področje ohranjanja starodobnih vozil razvito pri nas in kakšna so prizadevanja za vključitev mladih in žensk v vrste ljubiteljev starodobnikov, bo povedala v pogovoru z Andrejo Čokl.
Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.
Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.
Marc Leland Greenberg, slavist z doktoratom iz prekmurščine, pojasnjuje, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan se raziskovalno posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je tudi o jezikih, sosednjih Slovanom: o nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskem jeziku. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo – kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.
Magistrica Ana Stanič je odvetnica, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno pravo, energetiko, investicijsko in mednarodno arbitražo, svetovalka številnim državam, podjetjem in mednarodnim institucijam. Maja jo je Slovenija imenovala tudi za članico Haaškega arbitražnega sodišča. Že skoraj vse življenje je njen dom – svet. Čeprav je v Sloveniji, s katero je povezana po očetovi strani, vsega skupaj živela le dve leti, pa je z njo vseskozi tesno povezana. Magistrica Ana Stanič bo gostja Intervjuja v sredo po 10. uri na Prvem.
Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem.
9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem.
Čeprav smo že sredi poletja in počitnic, bomo v prihodnji uri malo vendarle pokukali v laboratorije. Kajti tudi tam se dogajajo številne zanimive stvari, ki so vredne pozornosti. Tudi sredi poletne sopare. Gost tokratnega sredinega Intervjuja na Prvem je prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, kjer se v zadnjem času lahko pohvalijo s številnimi zelo odmevnimi raziskavami. Kemija v 21. stoletju postaja vse bolj zelena in to se pozna tudi pri raziskovalnih usmeritvah. Kaj je potrebno za prebojne raziskave v hudi svetovni konkurenci kljub, objektivno gledano, skromnejšim možnostim? Se bo slovenski znanosti finančno vendarle uspelo prebiti z repa Evropske unije?
Neveljaven email naslov
