Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar.
Darja Smrkolj je prejemnica državnega priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2017, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. V 5 letih je pridobivanju novih znanj namenila ogromno časa. Izkoristila je praktično vse možne brezplačne oblike neformalnega in priložnostnega učenja v lokalnem okolju, od učenja tujih jezikov do računalniškega opismenjevanja. Del tega znanja je kot prostovoljka prenesla tudi na druge, poleg tega je dejavna v lokalnih društvih, pomagala pa je tudi beguncem. Njena zgodba je posebna tudi zato, ker je zaradi genetske okvare manjša od drugih. V življenju se je morala spopasti s številnimi ovirami, predsodki in zaničevanjem, zato se je nekoliko odmaknila od ljudi. Tudi o tem, kako so delavnice vseživljenjskega učenja in nova znanja Darji Smrkolj življenje spremenile na bolje, v sredinem Intervjuju na Prvem.
V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja.
Zdi se, kot da si dva praznika na isti dan – tradicionalni dan zmage nad nacizmom in fašizmom, s katerim se je končala druga svetovna vojna, ter spomin na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o novem gospodarskem in političnem sodelovanju v Evropi iz leta 1950 – konkurirata. Mnogi danes na zgodovino druge svetovne vojne gledajo drugače in jo skušajo prikazati v drugačni luči. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in vrhunca navdušenja nad povezavo pa je minilo skoraj desetletje in pol, kar se odraža tudi na čutenju dneva Evrope. Kaj sta padec berlinskega zidu in konec bipolarne ureditve sveta pomenila za razumevanje dogajanja sredi stoletja? Kakšen lok interpretacije zgodovine, ki je v Sloveniji še zmeraj pomemben dejavnik čutenja sedanjosti in vizije prihodnosti, smo naredili od začetka 90-ih let? V Intervjuju gostimo enega najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, vodilnega raziskovalca zgodovine druge svetovne pri nas, dr. Bojana Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu.
Nedavna razkritja o zlorabi osebnih podatkov na Facebooku so v ospredje vnovič postavila vprašanja o škodljivem vplivu spletnih družbenih medijev. Hiter razvoj digitalnih tehnologij in obdelava velikih podatkov sta omogočila tako imenovano brezplačno ekonomijo, ko v zameno za svoje osebne podatke dobimo izdelke in storitve. Ta pogodba brezplačnosti, ki smo jo sklenili s spletnimi giganti, ne omogoča le zlorabe zasebnosti, temveč povzroča tudi številne težave ustvarjalcem vsebin, ki so izgubili vir dohodka. Geert Lovink je nizozemski medijski teoretik, spletni kritik, aktivist in ustanovitelj amsterdamskega Inštituta za omrežne kulture (Institute for Network Cultures), ki se je prejšnji teden v organizaciji Aksiome, Državljana D in Akademije za likovno umetnost ustavil v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Med drugim je predstavil MoneyLab, mrežo umetnikov, aktivistov, navdušencev in raziskovalcev. Geerta Lovinka, ki je svoj profil na Facebooku izbrisal leta 2010, je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Urška Henigman.
Vinski guru Luca Gardini je vino Rebula opoka 2016 vinarja Marjana Simčiča, v časniku La gazzetta dello sport, ocenil za najboljše vino na svetu. Gre za nov mejnik slovenskih vin in vinarjev, saj še nikoli v zgodovini nismo prejeli toliko točk in se uvrstili na prvo mesto, pred vse vinske velesile. Družina Simčič iz Ceglega v Brdih se že od leta 1860 ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, nedavni naziv pa je več kot dober povod za pogovor z avtorjem vrhunskih vin, ki predstavlja 5. generacijo. Marjana Simčiča v sredinem intervjuju gosti Ana Skrt.
Slovenci smo v veliki meri že izgubili suverenost na prehranskem področju, pozdarja agrarni eknomist dr. Aleš Kuhar. Še posebej občutljivo je področje prehranjevanja otrok, ki je odraz stanja v družbi. Moderna proizvodnja hrane premika meje sprejemljivega, da pridobi tistih nekaj centov dodatnega profita. Posleično povprečen potrošnik danes izbira slabša živila kot pred 10 leti, z manj elementarne funkcionalnosti. To je retrogradni proces.
Protipehotne mine še vedno predstavljajo veliko grožnjo v svetu. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti opozarja slovensko in mednarodno javnost na nevarnost teh tihih ubijalcev. Mine in neeksplodirana ubojna sredstva so najbolj zahrbtno orožje, ki so v vojnah terjala številne smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Najhuje je, da so obsežna minska polja ostala po koncu oboroženih spopadov in predstavljajo nevarnost tudi v bolj mirnem času, razlaga Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu lutk se bomo spomnili, da lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine in ena redkih umetnosti, ki še vedno raziskuje svojo tradicijo in je hkrati ves čas v fazi eksperimentiranja. Čeprav pri nas še vedno velja bolj za nekaj, kar pritiče otrokom pa je tu tudi za odrasle, da nam pomaga razumeti in osmišljati svet. Če je res tako pa tudi, če drži malce prej navedeno nam bo pomagal osvetliti tokratni intervjuvanec dr. Matija Solce. Prvi in edini slovenski doktor lutkovne umetnosti, doktorand akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel številne nagrad na domačih in mednarodnih lutkovnih festivalih. Je tudi glasbenik - harmonikar, režiser, igralec in pedagog. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu.
V času 12.-ih zimskih paraolimpijskih iger, ki potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, bomo v oddaji Intervju gostili predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijana Lazarja. Do zdaj so naši športniki invalidi na paraolimpijskih igrah osvojili 4 zlate, 9 srebrnih in 9 bronastih medalj. Kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, zakaj je pomembno, da se čim več mladih invalidov začne ukvarjati s športom, s kakšnimi težavami se srečujejo športniki invalidi ter kako je z zaposlovanjem vrhunskih športnikov invalidov – o tem se bo z Damijanom Lazarjem pogovarjala Petra Medved.
Dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek je konec februarja končala 20-letni mandat, a si je že zadala nove cilje. Biološke vede namerava še tesneje povezati z gospodarstvom. Vrhunska raziskovalka je vpeta v mednarodno skupino znanstvenikov, ki preučujejo raka in zanj iščejo učinkovitejša orožja. Kritična in energična znanstvenica se zavzema tudi za enakopravno zastopanost obeh spolov.
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Z olimpijko Mileno Kordež o smučarskem teku v 70. letih in danes, dopingu, odnosih med trenerji in športniki, rekreativnem teku in vzgoji mlajših tekačev.
Jožica Rejec, doktorica elektrotehnike, ki se je po 12 letih uspešnega vodenja podjetja Domel, s 1. januarjem upokojila, bo gostja sredinega intervjuja. Uveljavila je moderne načine vodenja, kot je upoštevanje zaposlenih, skrb za talente in spodbujanje inovativnega ozračja. Verjame, da je solastništvo zaposlenih dobro za razvoj in rast podjetij. In tudi, da brez ustvarjalnosti in ambicioznosti ne prideš nikamor. Nima potrebe po zadovoljevanju lastnega ega, skupne cilje zna postaviti pred osebne. Zvesto se drži načela: »Ne sodi in ne obsojaj, če nisi hodil v čevljih drugega.«
Ustanoviteljica družb Mediana v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije o zanesljivosti javnomnenjskih anket in napovedi v volilnem letu, ki nas čaka.
Za njim je 40 let dolga, bogata letalska kariera, 12 tisoč ur v zraku, zmage v akrobatskem letenju, številne akcije reševanja ljudi in odkrivanja okoljskih nesreč in požarov. Pilot Obalnega letalskega centra Portorož Benjamin Ličer velja v letalskih krogih za pravo legendo, svojo strast do letenja je združil s pomočjo ljudem in skrbjo za naravo. Lani je prejel najvišje državno odlikovanje – kipec Civilne zaščite, pred dnevi pa so ga razglasili za osebnost Primorske 2017. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov
