Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Gledališki režiser Žiga Divjak
Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Prejšnjo nedeljo so predstavo Šest okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
26-letni gledališki režiser Žiga Divjak, ki je samozaposlen v kulturi, zagovarja družbenokritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom.
Ne bi tega postavil kot pravilo, ampak bolj kot nekaj, česar se jaz držim in kar me pri mojem delu nekako motivira. Če si občutljiv za stvari, ki se dogajajo okoli tebe, si težko pomirjen s svetom in stanjem, v katerem danes živimo. Če pogledamo tako politične kot okoljevarstvene in druge razmere, vidimo, da živimo neko obdobje, ki je precej protislovno in žal iz moje perspektive za zdaj še ni videti, da bi se ravno obračalo v smer, za katero bi lahko rekel: “Aha, čaka nas neka svetla prihodnost.”
“V predstavah, ki jih delamo, se trudimo dati glas tudi tistim, ki sicer v gledališču ne dobijo glasu,” pove Divjak.
Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. Za ta projekt je Divjak opravil raziskavo v sodelovanju z Delovsko svetovalnico.
Izkoriščanje ni rezervirano samo za določeno polje poklicev. Ti načini izkoriščanja so si zelo podobni ne glede na to, s čim se človek ukvarja. Torej neki ta občutek, da je človek v vsakem trenutku zamenljiv, da privoli v na neki način dela, ki ni optimalen z nekim prepričanjem, da je to samo začasno in da se bodo stvari uredile. Oziroma celo neko razumevanje tega – kar se mi zdi, da je posledica te dolge krize, v kateri smo toliko časa živeli – da na nek način kar razumemo to, da seveda smo podplačani, saj pa res ni sredstev, s katerimi bi nas lahko pošteno plačali.
Predstava se odvija v Štihovi krožni dvorani s precej minimalistično scenografijo. Na dnu krožnega odra trije igralci, delavci, vrtijo ročke mehanizma in “ustvarjajo situacijo, kjer sta na odru prisotna delo in izčrpavanje. Hoteli smo pokazati to izčrpavanje in krožnost in kako eno poganja drugo.” Tako kot vsak, ki privoli v podplačano delo, vpliva na vse ostale, ki so prisiljeni sprejeti enake pogoje dela.
Žiga Divjak izrazov na obrazu gledalcev ne želi preučevati: “Čisto intimen odnos imaš z igralci in to je absolutno naporna predstava in nisi čisto najbolj priseben, da bi lahko sodil te izraze. Sem pa res opazil, da je ljudem na neki točki skoraj da mučno gledati to izčrpavanje.” Tudi zgodbe o begunskih otrocih se je lotil raziskovalno – ekipa je navezala stik s tremi mladoletniki, s predstavniki vseh treh ministrstev, z dvema mamama, pridobili so korespondenco ravnateljice doma Judite Nahtigal s starši in drugimi lokalnimi akterji.
Ko niso bili nastanjeni v Kranju, so bili mladoletniki prestavljeni v Novo Gorico in Postojno, pa smo obiskali Novo Gorico in Postojno in se spraševali, kaj to dejansko pomeni oz. kako je videti, ko so nastanjeni v dijaških domovih. Zelo široka in intenzivna je bila raziskava.
“Na koncu predstave ti mladoletniki, ki naj bi bili nameščeni v Kranju, preberejo sklepe raznih občinskih svetov in civilnih iniciativ in v bistvu berejo sklepe, ki so obrnjeni proti njim.” Otroci besedila berejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da so se uspešno integrirali.
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov
