Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prof. dr. Igor Pribac

11.11.2020

Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.

Filozof prof. dr. Igor Pribac

Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.

V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.

Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.

Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.

Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.

Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.

Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.

Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.

Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.

Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.

Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.

To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.

 


Prof. dr. Igor Pribac

11.11.2020

Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.

Filozof prof. dr. Igor Pribac

Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.

V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.

Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.

Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.

Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.

Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.

Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.

Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.

Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.

Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.

Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.

To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.

 


20.02.2019

Urša Lah

Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.


13.02.2019

Dr. Luka Kristanc

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.


06.02.2019

Peter Svetina

Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki


30.01.2019

Dr. Tomaž Simetinger

Dr. Tomaž Simetinger je neutruden zagovornik dejstva, da folklora ni le ljubiteljska dejavnost, temveč je umetnost z vsemi razpoložljivimi glasbeno-scenskimi sredstvi. To dejstvo umetniško uresničuje kot koreograf, teoretsko kot doktor etnologije in kulturne antropologije.


23.01.2019

Tatjana Bobnar

Aktualni pogovori z gosti.


16.01.2019

Dr. Kozma Ahačič

Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.


09.01.2019

Jure Apih

Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.


02.01.2019

Svetlana Makarovič

Z nami je tokrat vsestranska umetnica, pesnica, pisateljica, šansonjerka, igralka, ki se ne boji naravnost povedati, kar misli. V svojem ustvarjanju pogosto povezuje ljudsko izročilo in lastno, izrazito neposredno poetiko, besedo pa daje nemočnim in preslišanim. V še kako resnični igri teme proti luči, zlega proti dobremu, gnusnega proti čudovito lepemu vedno trdno stoji na strani svetlobe. Obiskali smo jo v Trnovem, kjer na vratih njene sobe v Centru starejših ni ploščice z imenom. Namesto tega vas pozdravi ilustrirani par mačjih oči.


26.12.2018

Pogovor z Dragom Jančarjem o pisanju romanov in dram, o kulturni politiki in o državi, kakršno smo si Slovenci ustvarili po osamosvojitvi

Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018.


19.12.2018

Darko Đurić

V goste smo povabili šampiona med športniki invalidi, slovenskega paraolimpijca, dvakratnega svetovnega prvaka v plavanju in Invalida športnika leta 2018 Darka Đurića. Kakšni so bili njegovi začetki, kako razmišlja o svoji športni poti in kakšne načrte ima v življenju, pa tudi o preseganju invalidnosti in pomembnosti tega, da se mladi invalidi ukvarjajo s športom – o tem se bo z Darkom Đurićem v sredinem Intervjuju pogovarjala Petra Medved.


05.12.2018

Prof. dr. Darja Zaviršek

Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.


04.12.2018

Prof. dr. Darja Zaviršek

Tokratna gostja oddaje Intervju je dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, ter raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASFH v Berlinu. Je tudi ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela. V 30 letih svojega raziskovalnega dela je odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe.


28.11.2018

Slavko Bobovnik

Dolgoletni novinar in voditelj Televizije Slovenije Slavko Bobovnik bo po novem letu zaključil štiri desetletja dolgo poklicno pot. Društvo novinarjev Slovenije mu je ob tej priložnosti podelilo nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva


21.11.2018

Aleksander Mežek

Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.


14.11.2018

dr. Ivan Šprajc

Aktualni pogovori z gosti.


07.11.2018

dr. Tadej Bajd

Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.


30.10.2018

Gledališki režiser Žiga Divjak

Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


24.10.2018

dr. Zdenko Kodelja

Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev


17.10.2018

prof. dr. Uroš Ahčan

Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline


Stran 16 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov