Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Filozof prof. dr. Igor Pribac
Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.
V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.
Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.
Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.
Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.
Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.
Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.
Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.
Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.
Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.
Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.
To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Filozof prof. dr. Igor Pribac
Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.
V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.
Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.
Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.
Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.
Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.
Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.
Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.
Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.
Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.
Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.
To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.
Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, ustanovitelj in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen kot psihiater v bolnici v Vojniku pri Celju. Bil je asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Sodeloval in vodil je razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV. Je član Švedskega združenja za hipnozo ter član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od leta 1998 do 2006 je bil podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Leta 2007 je dobil Zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije. Od junija 2006 do junija 2010 je bil član Delovne skupine za pripravo zakona o psihoterapevtski dejavnosti pri Ministrstvu za zdravje. Je ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo. Je tudi strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante na fakulteti za psihoterapevtsko znanost. Na Prvem ga gostimo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra. Letos je izpostavljeno duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu, ki je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.
Slovenski matematik je prejel prestižno nagrado Kanadskega kraljevega združenja.
Društvo slovenskih pisateljev, vodenje katerega je po nepreklicnem odstopu Iva Svetine prevzela dr. Aksinja Kermauner, s tem imenom pisatelje povezuje že 50 let, čeprav so se pišoči ljudje pri nas v društveno delovanje organizirali že veliko prej, njihov vpliv pa je v preteklosti podpiral in izzival tudi družbene in kulturne spremembe. Za nekaj sprememb znotraj tega informativnega, literarnega središča si bo v prihodnje prizadevala tudi nova predsednica dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica, učiteljica in tiflopedagoginja, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s področjem mladinske književnosti.
Znanje nas lahko reši iz težav in nam prinese lepšo prihodnost. Nekoč smo napovedovali, da bo Slovenija dežela znanja, ki ga bomo prodajali na tuje, žal pa danes izvažamo predvsem »živo znanje«- mlade diplomante, pravi doktor Miha Kos. Poudarja, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi?
15. septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni ljudi vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu ponovno očistili našo deželo. Čistilno akcijo Očistimo Slovenijo 2018 že tretjič zapored organizirajo v društvu Ekologi brez meja – kot pravijo tokrat še zadnjič. Pred naš mikrofon smo povabili predsednico društva Uršo Zgojznik.
V tokratnem intervjuju bomo gostili akademskega kiparja in magistra s področja videa in novih medijev Zorana Pozniča, sicer že desetletje direktorja osrednje trboveljske kulturne ustanove Delavski dom Trbovlje. Prav pod njegovim vodstvom so se Trbovlje zapisale novomedijski umetnosti. Celoletna dejavnost Trbovelj kot novomedijskega mesta vrhunec doživlja od vsakoletnem, letos že desetem, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki ima v slovenskem prostoru trdno zasidrano mesto vodilnega novomedijskega festivala pri nas.
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. A skozi leta so se tekmovalci na površje vračali živi, globine pa so se večale in danes so potopi preko 100 m nekaj vsakdanjega. Konec julija je bilo na Bahamih najprestižnejše tekmovanje globinskih apneistov na svetu. V znameniti Deanovi luknji, ki je naravno poplavljeno 203 metre globoko brezno. Od tam se je z dvema novima državnima rekordoma oplemeniten vrnil Samo Jeranko. Naš najgloblji Slovenec, ki je do sedaj v apnei postavil 17 državnih rekordov, trenutno ima v lasti tudi vse globinske. Jeranko, ki je tudi magister inženir strojništva, nekdanji plavalski prvak in tudi inštruktor potapljanja na vdih, bo tokrat z nami za pogovor o svojih izkušnjah na tem imenitnem tekmovanju pa tudi o potapljanju na vdih nasploh, vendarle je to šport, ki ves čas kljubuje znanosti in premike meje človeške zmogljivosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Že več desetletij je boj za ohranjanje etnografske dediščine spodnjega Podravja del življenja Branka Brumna. Dolgoletni vodja ptujskega Kurentovanja je prek kratkim postal tudi generalni sekretar evropskega združenja karnevalskih mest, že pred leti je njegovo delo z medaljo za zasluge nagradil predsednik republike. Ne samo o teh nagradah, tudi o izzivih ohranjanja etnografske dediščine v času sodobne tehnologije ter o prihodnji viziji ohranjanja tradicije bomo med drugim govorili v oddaji Intervjuju.
Pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani se je stoletja skrival obsežen pokopališki kompleks iz poznorimskih časov, ki je arheologe pošteno presenetil. Poleg 350 skeletnih pokopov in številnih sarkofagov, so naleteli tudi na ostanke zgradbe z mozaikom in freskami, ki nima veliko znanih vzporednic v svetu. Pokopališka cerkev je nastajala v več fazah sočasno s širjenjem pokopališča zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni v drugi polovici 4. in na začetku 5. stoletja. Kakšen nov vpogled v življenje v Emoni nam nove najdbe prinašajo, bo v sredinem Intervjuju pojasnil strokovni koordinator izkopavanj, arheolog doc. dr. Andrej Gaspari.
Medtem ko se po Evropi, tudi pod vplivom dela politike, krepita nasprotovanje in strah pred priseljenci, pa skoraj vse evropske države glede na demografske trende in nataliteto nujno potrebujejo imigrante, če se želijo še naprej razvijati in vzdrževati sedanji standard družbenega razvoja. Konec koncev so migracije temeljna značilnost zgodovine človeškega razvoja in vsi smo migranti, ki smo v nekem zgodovinskem obdobju prišli iz Afrike, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v zvezi z migracijami.
Andrej Štremfelj, mojster plezanja in življenja, ki je postal deseti v vsej zgodovini podeljevanja zlatega cepina za življenjske dosežke
Štefan Bogdan Barenboim Šalej živi v Sao Paulu. Iz Brazilije se je nekoč oglašal kot dopisnik, bil pa je tudi slovenski častni konzul in uspešen podjetnik. Še vedno povezuje slovensko gospodarstvo in diplomacijo z Brazilijo in je odličen poznavalec aktualnih razmer. Oktobra bodo Brazilci izbirali novega predsednika. Skoraj zagotovo to ne bo Luis Inácio Lula da Silva, ki prestaja kazen zaradi pasivne korupcije in pranja denarja. Njegova morebitna kandidatura pa je le ena izmed tem, ki pred volitvami razdvajajo Brazilce.
Ob začetku desetletja je Katja Perat z nagrajenima in zdaj že dolgo razprodanima pesniškima zbirkama, Najboljši so padli in Davek na dodano vrednost, zbudila pozornost najširše javnosti, celo tistih bralk in bralcev, ki praviloma nikoli ne posežejo po poeziji. Ampak že takrat je avtorica večkrat poudarila, da je še zdaleč ne zanima samo pesništvo in da bi se enkrat v prihodnje rada preizkusila v pisanju romana. No, ta prihodnost je zdaj nastopila; pred nekaj tedni je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec, Mazohistka, ki pripoveduje zgodbo, umeščeno na Dunaj ob prelomu 19. v 20. stoletje. Kolikor Katjo Perat poznamo tudi kot angažirano javno intelektualko, ki redno posega v slovenske javne debate o najbolj občutljivih družbenih temah, se zdi ta preskok v stoletje in četrt oddaljeno preteklost vsaj nekoliko presenetljiv … Ali pa tudi ne, če pomislimo na Cankarjevo prepričanje, da se probleme od daleč pravzaprav vidi bolje. O čem torej govori Mazohistka in na kakšen način se ta roman vpisuje v sodobnost, smo v pogovoru s pisateljico preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tihomir Pinter (iz osebnega arhiva Katje Perat)
Neveljaven email naslov