Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Slikar, grafik, risar in profesor Črtomir Frelih najraje večkrat ponovi misel Friedricha Nietzscheja, da umetnost potrebujemo, ker brez nje ne bi prenesli resnice
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je likovni umetnik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Slikar in grafik in redni profesor za grafiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Črtomir Frelih se, kot pravi, s smešno platjo risanja ukvarja že dolgo časa, vsaj od srednje šole, sčasoma je za humoren način izražanja pridobil tudi teoretski interes. Zadnje čase se je širšemu občinstvu priljubil, kot pravi, "z odmikom od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh". Kot pravi, je za humor bistveno, da človek zna vsakdanje reči pogledati z drugega zornega kota, tako kot drugi še niso poskušali, najti reči, ki se ne ujemajo, razlike v predstavah, kar prinese humoren učinek. Trudi se, da bi bil njegov "lisičji" humor, ki izhaja iz bohinjsko pogojenega genius locija komunikativen, razumljiv tudi za likovno slabše izobražene ljudi in da v likovni krajini, ki se je v 21. stoletju naravnih in generiranih likovnih impulzov zelo pomnožila in zgostila, nikogar ne bi užalil:
To je tisto, kar si ljudje od umetnosti želijo nasploh. Umetnost bi radi razumeli in te risbe so take, da imajo kar spodaj razlago napisano.
Frelihov humor, ki ima več različnih virov, kot otrok je namreč sam videl lisice in poslušal, kaj so o njih pripovedovali starejši ljudje, tudi vaške modrece, ki so znali pripovedovati in se šaliti na nekonvencionalen način, v jezikovni podobi odraža krajinske, narečne značilnosti Bohinja. Frelih pravi, da reče oz. zapiše tako, kot bi to storil doma v neformalnem položaju, saj to prinese s sabo posebno barvo.
Vsak dober humor, ki se loteva tudi vsakdanjih, družbenih in političnih razmer, ljudem pridrži ogledalo:
Nekje sem že zapisal, da bi na tem mestu, kjer stojijo lisice, pravzaprav morali stati ljudje, če to ne bi bilo nespodobno, nemoralno ali celo prepovedano /…/. Jaz imam občutek, da se je v Sloveniji v zadnjem času razvila kultura javnega dialoga, ki na razmišljanje sploh ne da več kaj dosti, ampak samo še na grobo silo in imamo skoraj raje spopade …
Sicer pa Frelih meni, da v svetu najrazličnejših kriz, ki prizadenejo tako naravo kot živali in ljudi, "antropocentrizem ne bo tako hitro popustil", ker bi bili ljudje radi vodilni tudi pri tem, ko za seboj popravljajo škodo, poleg tega pa je človek v veri napredka moral ohranjati iluzijo, da je krona stvarstva in da je odgovoren za ves svet. Lisice pa se pač s človeškimi rečmi ne bodo preveč obremenjevale.
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je slikar in grafik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Slikar, grafik, risar in profesor Črtomir Frelih najraje večkrat ponovi misel Friedricha Nietzscheja, da umetnost potrebujemo, ker brez nje ne bi prenesli resnice
Za lisice velja, da so zelo prilagodljive živali, v nekaterih družbah verjamejo, da se lahko preobrazijo v katero koli drugo živo bitje, lahko so demonične in božanske, ščitijo pred uroki. Tako drugod kot pri nas v bajkah, pravljicah, basnih, v vsebinah visoke umetnosti ali v ljudski upodabljajoči umetnosti predstavljajo značajske lastnosti, kot so hudomušnost, prebrisanost in bistroumnost … Take lisice očitno živijo tudi v Bohinju in okolici, saj jim je likovni umetnik Črtomir Frelih, gost oddaje Intervju, dodelil glavno vlogo v svojih domislicah, risarskih sprehodih, neškodljivih šalah, ki, kot pravi, nimajo nobene ideološke uporabnosti, vseeno pa sproti na humoren način opazujejo dejanskost in se odzivajo na sliko podalpske realnosti, duh časa in sodobno ljudsko pamet, ki jo je mogoče nemudoma interpretirati in komentirati. Lisičje zgodbe Črtomirja Freliha so največ občinstva pridobile ob pomoči spletnega komuniciranja. Poleg takšne vizualne galerije so izbrane risarske modrosti po bohinjsko obiskovalcem v premislek in na ogled razstavljene tudi v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, še svež pa je izid malega knjižnega zaklada z naslovom Črtomir Frelih: Lisice, knjiga umetnika.
Slikar in grafik in redni profesor za grafiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Črtomir Frelih se, kot pravi, s smešno platjo risanja ukvarja že dolgo časa, vsaj od srednje šole, sčasoma je za humoren način izražanja pridobil tudi teoretski interes. Zadnje čase se je širšemu občinstvu priljubil, kot pravi, "z odmikom od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh". Kot pravi, je za humor bistveno, da človek zna vsakdanje reči pogledati z drugega zornega kota, tako kot drugi še niso poskušali, najti reči, ki se ne ujemajo, razlike v predstavah, kar prinese humoren učinek. Trudi se, da bi bil njegov "lisičji" humor, ki izhaja iz bohinjsko pogojenega genius locija komunikativen, razumljiv tudi za likovno slabše izobražene ljudi in da v likovni krajini, ki se je v 21. stoletju naravnih in generiranih likovnih impulzov zelo pomnožila in zgostila, nikogar ne bi užalil:
To je tisto, kar si ljudje od umetnosti želijo nasploh. Umetnost bi radi razumeli in te risbe so take, da imajo kar spodaj razlago napisano.
Frelihov humor, ki ima več različnih virov, kot otrok je namreč sam videl lisice in poslušal, kaj so o njih pripovedovali starejši ljudje, tudi vaške modrece, ki so znali pripovedovati in se šaliti na nekonvencionalen način, v jezikovni podobi odraža krajinske, narečne značilnosti Bohinja. Frelih pravi, da reče oz. zapiše tako, kot bi to storil doma v neformalnem položaju, saj to prinese s sabo posebno barvo.
Vsak dober humor, ki se loteva tudi vsakdanjih, družbenih in političnih razmer, ljudem pridrži ogledalo:
Nekje sem že zapisal, da bi na tem mestu, kjer stojijo lisice, pravzaprav morali stati ljudje, če to ne bi bilo nespodobno, nemoralno ali celo prepovedano /…/. Jaz imam občutek, da se je v Sloveniji v zadnjem času razvila kultura javnega dialoga, ki na razmišljanje sploh ne da več kaj dosti, ampak samo še na grobo silo in imamo skoraj raje spopade …
Sicer pa Frelih meni, da v svetu najrazličnejših kriz, ki prizadenejo tako naravo kot živali in ljudi, "antropocentrizem ne bo tako hitro popustil", ker bi bili ljudje radi vodilni tudi pri tem, ko za seboj popravljajo škodo, poleg tega pa je človek v veri napredka moral ohranjati iluzijo, da je krona stvarstva in da je odgovoren za ves svet. Lisice pa se pač s človeškimi rečmi ne bodo preveč obremenjevale.
Že več kot 30 let profesionalno deluje na področju zdravja, največji del svoje poklicne poti pa je posvetila transplantacijski medicini. Kot soustanoviteljica javnega zavoda Slovenija transplant vzpostavi nacionalno mrežo za pridobivanje organov in tkiv za namen zdravljenja. Kot direktorica ga vodi zadnjih 13 let. Deluje tudi kot evropska koordinatorka, pri Svetu Evrope in Evropski komisiji pa kot strokovna sodelavka pri pripravi evropskih programov in direktiv na področju transplantacijske dejavnosti. Prim. dr. Danica Avsec bo gostja sredine oddaje Intervju. Z njo se bo pogovarjal Peter Močnik.
Prof. dr. Christian Gostečnik je dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in redni profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo ter zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Ima doktorate iz klinične psihologije, teologije in psihologije. Je pater, ki se ukvarja s psihologijo družine in terapijami. Leta 2005 je ustanovil današnji Frančiškanski družinski inštitut, izobražuje pa tudi nove terapevte. Razvil je inovativni psihoterapevtski pristop, relacijsko družinsko terapijo. Prof. dr. Christiana Gostečnika je na božični pogovor povabila Lucija Fatur.
Ivo Svetina je pesnik,esejist, dramatik in prevajalec z obsežnim literarnim opusom. Naslov prve med dvajsetimi pesniškimi zbirkami je Plovi na jagodi pupa magnolija do zlatih vladnih palač in zadnje Strašni delavci. Zelo uspešna so tudi njegova dramska dela, za katera je tako kot za poezijo prejel številne nagrade. Omeniti velja nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Veronikino nagrado, večkrat pa je posegel tudi po Grumovi nagradi. Od nekdaj je deloval v gledališčih, tudi eksperimentalnih, umetniško je vodil Slovensko mladinsko gledališče, vpisal se je med urednike na RTV Slovenija, služboval na Ministrstvu za kulturo, nazadnje je vodil Slovenski gledališki muzej, pred dnevi pa postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. " Čas za poezijo je minil" je sporočil javnosti, v kateri ugled pisateljev kopni, založniške hiše pa se verzov vedno bolj otepajo. Z Ivo Svetino se bo pogovarjala Magda Tušar:
Velenjsko podjetje Plastika Skaza se je v desetletjih obstoja preobrazilo iz obrtniškega v profesionalno vodeno podjetje, iz podjetja v krizi v uspešno rastoče podjetje, iz podizvajalskega proizvodnega podjetja v razvojno podjetje z lastnimi produkti. To je le nekaj razlogov za prestižno podjetniško nagrado Zlata gazela 2014, ki jo je nedavno dobilo podjetje Plastika Skaza. Za uspehe tega podjetja pa je med drugim zaslužna gostja tokratnega Intervjuja Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza. Z njo se bo pogovarjal Boštjan Močnik.
Tretji december je mednarodni dan invalidov. Letošnje aktivnosti bodo potekale pod geslom "Gradimo skupaj Evropo brez ovir". Univerzalna dostopnost in odpravljanje ovir sta ključnega pomena za zagotovitev polnopravne udeležbe invalidov v družbi. Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in predsednik Sveta za invalide RS Dane Kastelic. V oddaji bomo osvetlili, kako je s sistemsko ureditvijo osebne asistence, kako pomembna je socialna in obnovitvena rehabilitacija za invalide, kakšne možnosti imajo, da si zagotovijo ustrezno življenjsko raven in socialno varnost ter kakšni so primeri dobre prakse na področju njihovega zaposlovanja. Oddajo pripravlja Petra Medved.
"Upam, da Bog ve kaj dela" je bil eden prvih komentarjev patra Staneta Zoreta, ko ga je v začetku oktobra papež Frančišek imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, v nedeljo pa je to mesto tudi uradno prevzel. Prvič v zgodovini, na čelo več kot 550 let stare osrednje slovenske škofije prihaja redovnik, frančiškan. 56. letni pater Stane v prostem času rad v roke vzame fotoaparat, se odpravi v hribe ali pa svoja občutja strne v pesniške verze. Sicer pa je znan kot preprost, skromen a tudi odločen človek. Se v Katoliški Cerkvi na Slovenskem z njegovim prihodom obetajo drugačni časi? Z nadškofom Zoretom se bo v oddaji Intervju pogovarjal Boštjan Debevec.
Doktor Janez Potočnik je Slovenec, ki je tudi po 12-ih letih opravljanja funkcije evropskega komisarja v Bruslju na stopničkah lestvic priljubljenosti v Sloveniji. Projekti, ki se jih loteva zdaj, so povezani z njegovimi dosedanjimi prizadevanji za vzpostavitev koncepta krožnega gospodarstva v Evropi in širše. Erika Štular se je z njim pogovarjala o odnosu med okoljem in gospodarstvom, moči bruseljskih lobijev in birokracije, napetostih v Evropski uniji in eroziji moralnih vrednot v Sloveniji.
Slovenski alpinisti so letos zgodaj jeseni z odpravo Hagshu 2014 znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v severni steni Hagshuja, 6657 metrov visoke gore v indijski Himalaji, preplezali prvenstveno smer, ki so jo ocenili z oceno ED – najvišjo stopnjo težavnosti francoske šeststopenjske lestvice. Dodatno vrednost vzponu daje dejstvo, da je bila ta stena do zdaj sploh še nepreplezana in da so naši alpinisti po spletu okoliščin za samo nekaj dni prehiteli britansko odpravo, ki jo je vodil sloviti Mick Fowler. Brez dvoma gre za letos najpomembnejši alpinistični dosežek slovenskih odprav. In morda tudi za nominacijo za zlati cepin, najvišjo nagrado v svetu alpinizma za leto 2014. S člani odprave Hagshu 2014 se bo v Intervjuju na Prvem pogovarjal Jure Čokl. Avtor prispevka: Jure K. Čokl
Plin ni samo predmet resevanja energetskih strategij, ampak vse bolj dejavnik tudi mednarodnih odnosov. Slednje zgovorno dokazujejo ukrajinska kriza in napetosti v dialogu Zahoda in Rusije. Ukrajinske poglede na problematiko bo v pogovoru z Andrejem Stoparjem v danasnjem Intervjuju na Prvem razgrnil eden najuglednejsih ukrajinskih strolovnjakov za podrocje plina, Mihail Gončar.
Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer
Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Neveljaven email naslov