Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah
"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi." Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.
Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.
"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."
Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:
"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."
Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.
"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."
Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.
"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah
"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi." Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.
Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.
"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."
Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:
"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."
Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.
"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."
Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.
"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.
Aleš Špetič je glasnik digitalnih tehnologij. Zavzema se za večjo vključenost vseh v digitalno informacijsko družbo, izboljšavo digitalnih storitev in tehnologij ter opozarja na digitalno nepismenost, ki je posledica sistemskih napak. Kaj bi pomenila izguba internetne nevtralnosti za uporabnike in za internetno ekonomijo? Kaj pomeni razveljavitev dogovora o varnem pristanu med Evropsko komisijo in Združenimi državami Amerike? Kaj je narobe s slovensko e-upravo? O aktualnih izzivih digitalnega sveta se bo z Alešem Špetičem v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Urška Henigman.
Doktor Ian Tattersall je mednarodno uveljavljeni paleoantropolog, ki raziskuje človeške fosile. Britanec že več kot 40 let živi v New Yorku, svoje terensko delo je opravljal na Madagaskarju, Vietnamu, Surinamu, Jemnu in Mauritiusu. Je promotor paleontologije človeka, še zlasti ga zanima izvor človeške kognicije. Napisal je več kot 15 knjig, v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo: Po sledi fosilov - Kaj si mislimo, da vemo o človeški evoluciji? Barbara Belehar Drnovšek ga bo med drugim vprašala, kako pomembno je nedavno fosilno odkritje v zibelki človeštva v Južni Afriki, kaj vemo o novi vrsti homo naledi in kakšno razvojno pot bo ubral homo sapiens? Foto: Flickr
Ivan Kreft je doktor agronomskih znanosti in genetik. Dolgo vrsto let je bil profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojega znanja pa ni delil le slovenskim študentom, temveč tudi švedskim, kitajskim in japonskim. Vseskozi je pomembno vpet v mednarodni znanstveni svet, posebno tesno vez je stkal z vzhodom. Tam mu pravijo prof. Soba oziroma prof. Ajda, in to zato, ker je zajeten del svojega raziskovanja posvetil poljščini, ki je neločljiv del tudi slovenske identitete. Od leta je 2003 je redni član SAZU. Za svoje delo je dobil tudi priznanje ambasador znanosti. Akademika Ivana Krefta je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Jure Čokl
Simfonični orkester RTV Slovenija je tik pred odprtjem jubilejne, to je 60. sezone. S svojim vztrajnim, dolgotrajnim delom pomeni veliko gibalo slovenskega glasbenega življenja. Zadnjih deset let je šef dirigent našega orkestra, po rodu Kitajec, sicer pa izjemen svetovljan, maestro En Shao. En Shao je velik glasbenik z ostrim sluhom in z izjemno občutljivostjo za izvajalski korpus ter vsakega posameznika, ki v tem velikem zvočnem telesu soustvarja glasbo. En Shao dirigira mnogim svetovno priznanim orkestrom. Kakšen je njegov odnos do glasbenikov našega simfoničnega orkestra? Kako se pripravlja na izvedbe obsežnih partitur, ki zahtevajo ne le glasbeno, temveč širše kontekstualno razumevanje, pa absolutno koncentracijo. Kako čuti slovensko glasbeno snovanje v svetu klasike? Kakšen je njegov način življenja? In ne nazadnje, kako zmore tak človek, ki živi v svetu in je domala dnevno na poti, ostati v harmoniji z naravo. Vse to bo v sredinem intervjuju, tik pred odprtjem nove koncertne sezone Kromatika, razkril šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, maestro En Shao. Pripravlja Simona Moličnik.
Evropska organizacija za jedrske raziskave, bolj znana kot Cern, je v zadnjih letih postala izjemno prepoznavna. V veliki meri seveda zaradi odkritja Higgsovega bozona, izmuzljivega osnovnega delca, zaradi katerega so v Ženevi pravzaprav zgradili najdražji pospeševalnik delcev v zgodovini. Velike zasluge za ugled, ki ga danes uživa Cern tako med laično kot strokovno javnostjo, pa ima tudi mož, ki ga je zadnjih šest let vodil. Rolf-Dieter Heuer je mesto generalnega direktorja zasedel na začetku leta 2009, ko so bile razmere tam vse prej kot lahke. Novi pospeševalnik se je pokvaril, gospodarska kriza pa je že začela ogrožati nadaljnje financiranje raziskav. / Toda nepoboljšljivi optimist, kot sedeminšestdesetletnega nemškega fizika opisujejo kolegi, je očitno našel pravi recept. Z Rolfom Dieterjem Heuerjem sta se ob njegovem obisku Slovenije v okviru 27. Mednarodne konference fizike visokih energij pogovarjali Maja Ratej in Nina Slaček. Foto: Cern
Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.
Da našemu telesu občasno dobro dene razstrupljanje, je znano. Da moramo naš krvni obtok kdaj spodbuditi in da je koži koristen piling, tudi. Vse to na zelo preprost način dosežete suhim ščetkanjem, ki lahko postane vaš tedenski ritual. Sogovornik: Brane Klopčič, urednik spletnega portala Aromaterapija.si. Pripravlja: Andreja Čokl.
Na vrhuncu vročega poletja in počitniških migracij v sredinem Intervjuju ugotavljamo, ali je Slovenija prepoznavna turistična destinacija? Mar res slovenski turizem tržimo tako kot pred 40- timi leti? Bogdan Lipovšek manager, hotelir in izvrsten poznavalec turizma, ki je skoraj četrt stoletja vodil Grand hotel Union, se nato uprl tajkunskemu izčrpavanju podjetja, padel v nemilost lastnikov in bil naposled odpoklican z mesta direktorja. Kaj meni o slabi banki, ki je in spet ni največji hotelir na slovenskem? Bogdan Lipovšek, ki opozarja, da se pri nas ljudi vzgaja v grozljivem egoizmu, bo gost intervjuja po deseti na Prvem.
»Evropa je danes na usodnem križpotju, ko ne potrebuje le nove vizije, temveč tudi recept, kako jo praktično udejanjiti. », pravi doktor sociologije in politologije Rudi Rizman.
V intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti pisateljico, pesnico in tekstopisko Elzo Budau. Prav njej je namreč letos posvečen gala koncert Poletna noč, ki bo v ponedeljek, 29. junija, v ljubljanskih Križankah. Elza Budau je izdala dva romana, Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu in je avtorica številnih besedil za popevke: Poletna noč, Pegasto dekle, Na pragu let, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak – to je samo krajši izbor iz zakladnice verjetno več sto besedil, ki jih je napisala. Je tudi pesnica, bila pa je tudi sodelavka Dokumentarno-feljtonske redakcije na Radiu Slovenija. Predvsem pa je Elza Budau izredno čustvena, dinamična, topla ter polna življenja in znanja.
"Veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey je pred tremi meseci začela svoje delo v Sloveniji. Ob praznovanju uradnega rojstnega dneva kraljice Elizabete II, je spregovorila o svojih prvih vtisih tukaj, o dvostranskih odnosih obeh držav, te ocenjuje kot zelo dobre, in o predlogih premierja Davida Camerona o reformah Evropske unije." Po deseti jo bo na PRVEM gostil Tomaž Gerden.
Po poklicu biolog in po srcu fotograf. Že kot študent je sodeloval in razstavljal v Foto grupi ŠOLT, a prelomnica na njegovi poklicni poti je bila prva pot v Indijo in objava fotografij v prestižni švicarski reviji. Od takrat naprej je prepotoval praktično ves svet in objavljal reportaže v najbolj znanih revijah - National Geographic Magazin, Time, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Cosmopolitan, Stern in številnih drugih. Pred kratkim se je vrnil iz Etiopije, kjer je portretiral zanimiva plemena, na Ljubljanskem gradu pa je s kolegi postavil na ogled razstavo PODVODNI SVET skozi oči fotografov NGS. Odlični slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač, jamar, profesor in urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, Arne Hodalič bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Neveljaven email naslov