Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah
"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi." Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.
Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.
"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."
Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:
"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."
Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.
"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."
Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.
"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah
"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi." Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.
Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.
"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."
Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:
"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."
Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.
"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."
Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.
"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.
"Upam, da Bog ve kaj dela" je bil eden prvih komentarjev patra Staneta Zoreta, ko ga je v začetku oktobra papež Frančišek imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, v nedeljo pa je to mesto tudi uradno prevzel. Prvič v zgodovini, na čelo več kot 550 let stare osrednje slovenske škofije prihaja redovnik, frančiškan. 56. letni pater Stane v prostem času rad v roke vzame fotoaparat, se odpravi v hribe ali pa svoja občutja strne v pesniške verze. Sicer pa je znan kot preprost, skromen a tudi odločen človek. Se v Katoliški Cerkvi na Slovenskem z njegovim prihodom obetajo drugačni časi? Z nadškofom Zoretom se bo v oddaji Intervju pogovarjal Boštjan Debevec.
Doktor Janez Potočnik je Slovenec, ki je tudi po 12-ih letih opravljanja funkcije evropskega komisarja v Bruslju na stopničkah lestvic priljubljenosti v Sloveniji. Projekti, ki se jih loteva zdaj, so povezani z njegovimi dosedanjimi prizadevanji za vzpostavitev koncepta krožnega gospodarstva v Evropi in širše. Erika Štular se je z njim pogovarjala o odnosu med okoljem in gospodarstvom, moči bruseljskih lobijev in birokracije, napetostih v Evropski uniji in eroziji moralnih vrednot v Sloveniji.
Slovenski alpinisti so letos zgodaj jeseni z odpravo Hagshu 2014 znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v severni steni Hagshuja, 6657 metrov visoke gore v indijski Himalaji, preplezali prvenstveno smer, ki so jo ocenili z oceno ED – najvišjo stopnjo težavnosti francoske šeststopenjske lestvice. Dodatno vrednost vzponu daje dejstvo, da je bila ta stena do zdaj sploh še nepreplezana in da so naši alpinisti po spletu okoliščin za samo nekaj dni prehiteli britansko odpravo, ki jo je vodil sloviti Mick Fowler. Brez dvoma gre za letos najpomembnejši alpinistični dosežek slovenskih odprav. In morda tudi za nominacijo za zlati cepin, najvišjo nagrado v svetu alpinizma za leto 2014. S člani odprave Hagshu 2014 se bo v Intervjuju na Prvem pogovarjal Jure Čokl. Avtor prispevka: Jure K. Čokl
Plin ni samo predmet resevanja energetskih strategij, ampak vse bolj dejavnik tudi mednarodnih odnosov. Slednje zgovorno dokazujejo ukrajinska kriza in napetosti v dialogu Zahoda in Rusije. Ukrajinske poglede na problematiko bo v pogovoru z Andrejem Stoparjem v danasnjem Intervjuju na Prvem razgrnil eden najuglednejsih ukrajinskih strolovnjakov za podrocje plina, Mihail Gončar.
Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer
Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Neveljaven email naslov