Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
Prof. dr. Marko Snoj: "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice."
"Dejstvo je, da se danes prevladujoče uporablja dezodorant, v porastu pa je uporaba deodorant. Deodorant seveda pod angleškim vplivom. Vendar ta beseda izvorno ni angleška, temveč so jo Angleži sprejeli od Italijanov," razlago začne prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kaj je torej pravilneje – deodorant ali dezodorant?
"Prav je oboje! Na neki način pa mogoče sporočimo tudi svoja leta, če rečemo deodorant ... to bo verjetno bolj mlajša generacija, dezodorant pa bolj starejša. Kakšna prav stara generacija pa bo morda rekla celo še dezodorans."
"V slovenščini je tako, da bi se n pred b-jem tudi v pisni obliki moral prilagoditi temu b-ju. Imamo recimo braniti in obramba. Nimamo obranba, ampak obramba. Po tem pravilu bi pravzaprav morali Slovenci pisati bombon, kar pa se ni prijelo."
Zato večkrat vidimo zapis bonbon. A brez skrbi, dovoljena je uporaba obeh.
Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
Prof. dr. Marko Snoj: "Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice."
"Dejstvo je, da se danes prevladujoče uporablja dezodorant, v porastu pa je uporaba deodorant. Deodorant seveda pod angleškim vplivom. Vendar ta beseda izvorno ni angleška, temveč so jo Angleži sprejeli od Italijanov," razlago začne prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kaj je torej pravilneje – deodorant ali dezodorant?
"Prav je oboje! Na neki način pa mogoče sporočimo tudi svoja leta, če rečemo deodorant ... to bo verjetno bolj mlajša generacija, dezodorant pa bolj starejša. Kakšna prav stara generacija pa bo morda rekla celo še dezodorans."
"V slovenščini je tako, da bi se n pred b-jem tudi v pisni obliki moral prilagoditi temu b-ju. Imamo recimo braniti in obramba. Nimamo obranba, ampak obramba. Po tem pravilu bi pravzaprav morali Slovenci pisati bombon, kar pa se ni prijelo."
Zato večkrat vidimo zapis bonbon. A brez skrbi, dovoljena je uporaba obeh.
Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.
Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.
V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.
Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.
Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?
Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.
Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?
Pred desetletji, ko so bile ženske povečini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice vezanih le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v naslednjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Čeprav je epidemija še vedno prva na lestvici najpogostejših medijskih objav, so jo pred časom recimo nadomestile objave, povezane z izvolitvijo novega predsednika svetovne gospodarske velesile. Američani so izvolili predsednika, ki ima v priimku neobstojni polglasnik. To pomeni, kot pove Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta, da pri sklanjanju e izpade. Govorimo torej o predsedniškem mandatu Joeja Bidna in ne Bidena.
Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Ko govorimo, smo največkrat pozorni na besede in vsebino povedanega. Koliko pozornosti pa pri sporočanju namenjamo glasu? Trenerka komunikacijskih veščin mag. Vesna Sódnik opaža, da premalo, čeprav ima pri govornem sporazumevanju večjo težo, kot si morda mislimo. Obvladovanja glasu pa se lahko naučimo z vajami. Niso pa vse učinkovite – če se pred govorjenjem odkrhamo, ne bomo bolje zveneli. Zakaj je tako, izveste v Kiksu, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Se spomnite kakšne besede, ki vam je v otroštvu delala težave in je nikakor niste znali izgovoriti? Tokrat o prvih "kiksih," ki jih delamo v obdobju, ko se šele učimo govoriti.
470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik. Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. »Trubarjev KiKs« je pripravila Katja Kranjc.
Kdaj ste nazadnje odpotovali v nek neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik ? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v naslednjih minutah v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
Mašila so lahko polnopomenske besede, kot so “hočem reči, bom rekla, mislim” in podobno. Te besede imajo pomen, ampak ga zaradi načina uporabe izgubijo. Polglasnik) pa je prazna beseda, ki nima pomena. Mašil je veliko, so pa odvisna tudi od generacij, ki jih uporabljajo, še razlaga magistrica Vesna Sodnik, trenerka komunikacijskih veščin.
Neveljaven email naslov