Življenje Marine Cvetajeve se bere kot kakšen filmski scenarij. Rodila se je v premožni, umetniški družini v Moskvi v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Pri osemnajstih, v tistih zadnjih pozlačenih letih, preden je prva svetovna vojna ves svet pahnila v kaos, je začela objavljati poezijo in hitro naletela na zelo ugoden odziv ruskega bralstva. Leta 1917 je izbruhnila oktobrska revolucija, ki ji je Cvetajeva – za razliko od malodane vseh drugih ruskih književnikov tistega časa – nasprotovala že od samega začetka. Leta, ki so sledila, so bila trda. Njen mož se je boril v vrstah bele garde, sama pa je ostala v Moskvi, kjer ji je zaradi lakote umrla starejša hči. Leta 1922 ji je naposled uspelo oditi na Zahod, vendar se tudi tam ni znašla. Njena svobodomiselnost, njene ljubezenske afere, njeno dopisovanje z največjim pesnikom ruske revolucije, Vladimirjem Majakovskim, in s poznejšim nobelovcem Borisom Pasternakom, ki je tudi živel v prvi komunistični državi, njena drzna in zahtevna poezija – vse to je bilo v očeh konservativne in zagrenjene ruske emigrantske skupnosti skrajno moteče. Medtem se je njen mož odločil sodelovati s sovjetsko tajno policijo, njena druga hčerka pa je začela gojiti simpatije do ruskih komunističnih oblasti. Tako se je Cvetajeva tik pred začetkom druge svetovne vojne vrnila v Sovjetsko zvezo, kjer pa so člane njene širše družine zaprli, številne med njimi, tudi njenega moža, so celo ubili. Nazadnje si je konec avgusta 1941 sama vzela življenje.

Življenjska zgodba Marine Cvetajeve je nedvomno tragična. Toda literarni raziskovalci pravijo, da si brez njenega literarnega dela ni mogoče predstavljati ne zgodovine ruske ne zgodovine svetovne književnosti v dvajsetem stoletju. In to sodbo potrjuje tudi izbor iz poezije in proze Cvetajeve, ki je pod naslovom Poskus sobe nedavno izšel pri založbi Kulturno-umetniškega društva Zrakogled. O Marini Cvetajevi in njenem literarnem opusu bo tekla beseda tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo Andreja Kalc, ki je Poskus sobe prevedla v slovenščino in za ta prevod prejela tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko.