Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O razstavi Ejti Štih: Migracije, beg v življenje.

20.01.2017


Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.

Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.

Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.

Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«

 

 

Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«

Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«

Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.


Kulturni fokus

742 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

O razstavi Ejti Štih: Migracije, beg v življenje.

20.01.2017


Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.

Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.

Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.

Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«

 

 

Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«

Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«

Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.


03.10.2014

Jergovič, Mojsilovič

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


26.09.2014

Irena Tomažin

Plesalka, pevka in performerka Irena Tomažin se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem glasu. Po eni strani ji je blizu avantgardno, eksperimentalno petje, o čemer se lahko prepričamo, če poslušamo njeni plošči Crying Games (2011) in Okus tišine (2014), no, po drugi plati pa jo privlači raziskovanje starih, ljudskih glasbenih tradicij. V tem smislu je letos tudi pripravila Srečevanja glasov, precej zajetno knjigo pogovorov s sodobnimi poustvarjalci oziroma reinterpreti slovenskih in drugih slovanskih ljudskih pesmi. O glasu v njegovih najrazličnejših pojavnih oblikah se je v tokratnem Kulturnem fokusu z Ireno Tomažin pogovarjal Goran Dekleva.


19.09.2014

Andrej Detela

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


19.09.2014

Andrej Detela

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


12.09.2014

Slovanska knjižnica

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


05.09.2014

Trubarjeva Cerkovna ordninga na obisku v Ljubljani

Pred natanko štirimi stoletji in pol je bila v 400 izvodih v nemškem Tübingenu natisnjena Trubarjeva Cerkovna ordninga, ki danes velja za eno najpomembnejših knjig slovenskega protestantskega slovstva. Glavni namen Cerkovne ordninge je bil urediti in utrditi življenje ter delovanje slovenskih evangeličanskih cerkva, zaradi česar jo nekateri poznavalci označujejo za prvo slovensko pravno besedilo. A naj je bil njen pomen še tako velik, usoda štiristotim natisnjenim izvodom Cerkovne ordninge ni bila naklonjena in danes tako obstajata le še dva. Eden – tisti, ki ga hranijo v knjižnici v bavarskem Memmingenu – je ta teden prišel na posodo v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo, ki jo je zasnoval jezikoslovec in literarni zgodovinar, dr. Kozma Ahačič. Zato bo tokratni Kulturni fokus posvečen Cerkovni ordningi. Gost pred mikrofonom bo prav dr. Ahačič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


29.08.2014

Opravičilo človeka

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


22.08.2014

Darij Zadnikar

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


15.08.2014

Podoba Istre v sodobni slovenski prozi

Kras ima Srečka Kosovela; Prekmurje Miška Kranjca in Ferija Lainščka; Koroška Prežihovega Voranca in Florjana Lipuša; zgornje Posočje Ivana Preglja in Cirila Kosmača. Kaj pa slovenska Istra? Kdo izmed slovenskih pisateljev je ovekovečil ta kos naše zemlje? In kakšna se sploh kaže Istra skozi prizmo naše sodobne književnosti? Kaj vse v krajih med Črnim Kalom in Dragonjo vidi pisatelj, česar ne vidi izletnik? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


08.08.2014

Tove Jansson

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


08.08.2014

Tove Jansson

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


01.08.2014

Lojze Spacal na Ljubljanskem gradu

Četrtega julija je na Ljubljanskem gradu odprla vrata razstava del Lojzeta Spacala, naslovljena Matrica-grafika-slika. Projekt so sicer že pred časom zasnovali v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in lani je ta razstava gostovala v Murski Soboti, Kranju in Slovenj Gradcu. No, varianta razstave, ki je zdaj na ogled v Ljubljani, pa je vendarle kar precej drugačna od tiste, ki so si jo ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledovali v Prekmurju, na Gorenjskem in Koroškem, saj so jo njeni avtorji zdaj oplemenitili še z nekaterimi manj znanimi Spacalovimi zgodnjimi deli, ki so v Slovenijo pripotovala iz italijanskega zamejstva. Tako je zdaj pred obiskovalcem razstave na Ljubljanskem gradu prava pravcata retrospektiva Spacalovega ustvarjanja – od njegovih prvih del še iz tridesetih let dvajsetega stoletja, do zadnjih grafik, ki jih je umetnik ustvarjal v devetdesetih letih. O Spacalovem življenju, delu in, seveda, tudi o ljubljanski razstavi smo sev tokratnem Kulturnem fokusu pogovarjali z ugledno umetnostno zgodovinarko in kustosinjo, Bredo Ilich Klančnik, ki je Matrico-grafiko-sliko tudi postavila v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


25.07.2014

Kačičnik, Hodalič

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


18.07.2014

Lado Kralj

V tokratnem Kulturnem fokusu se bomo odpravili v burna dvajseta, trideseta in štirideseta leta prejšnjega stoletja, kjer bomo spremljali usodo krivično pozabljene slovenske pisateljice Milene Mohorič. Naš vodnik pri tem bo univerzitetni predavatelj, teatrolog, dramaturg, kritik, urednik, prevajalec in pisatelj, doktor Lado Kralj, ki je o Mileni Mohorič napisal in pri založbi Beletrina pred nedavnim izdal roman, naslovljen Če delaš omleto. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


11.07.2014

Rim Roberta Hughesa

So mesta, katerih prispevka k zgodovini človeštva ni mogoče preceniti. Med njimi je brez najmanjšega dvoma tudi Rim. Večno mesto. Mesto, v katerega vodijo vse poti. Več kot pol tisočletja sedež morda najpomembnejšega imperija na evropskih tleh, že dve tisočletji duhovno in administrativno središče katolicizma. Ko se od flavijskega Koloseja sprehodimo do bazilike svetega Petra, ki so jo gradili po načrtih Bramanteja, Michelangela in Berninija, se pred nami razgrne zgodovina evropske umetnosti v polnem sijaju. In kdor misli, da je Rim v zadnjem času izgubil svoj skrivnostni mik, se, kot potrjuje tudi Velika lepota, z oskarjem nagrajeni filma Paola Sorrentina, slej ko prej moti. Toda: kako se lotiti ogleda takega mesta? Kaj obiskati in čemu se ogniti, kje zajeti zrak s polnimi pljuči in kdaj pospešiti korak ter preprosto iti dalje? – Tu je lahko v pomoč knjiga Rim priznanega avstralskega umetnostnega zgodovinarja Roberta Hughesa. Avtor svoje neprekosljivo znanje o rimskih freskah, skulpturah, kupolah, trgih, palačah in fontanah prepleta z globokim razumevanje politične, religiozne in gospodarske zgodovine mesta. A to še ne pomeni, da bralci z Rimom Roberta Hughesa v roke dobivamo težko umljivo, strokovnjaško knjigo. Prav nasprotno; Hughes je svoje pisanje intoniral izrazito osebno; zdaj je anekdotičen, zdaj meditativen, vseskozi pa prijetno kramljajoč. O tej sladostrastni knjigi in o mestu, o kateri govori, bomo spregovorili v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo doktorica Nada Grošelj, ki je Rim Roberta Hughesa za založbo Modrijan pred kratkim prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


04.07.2014

Sodobni rokodelci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


04.07.2014

Sodobni rokodelci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


04.07.2014

Sodobni rokodelci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


04.07.2014

Sodobni rokodelci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


27.06.2014

Zdravko Duša

Legendarni urednik Zdravko Duša je vse od leta 1987 pa do letošnje pomladi skrbel za knjižni program Cankarjeve založbe. Skozi njegove roke je šlo na stotine knjig. Med drugim je bdel nad elitno zbirko, ki je prinašala najtehtnejše svetovne romane prejšnjega stoletja, pomagal je pri debelih leksikonih, skrbel za edicijo, ki bralcem ponuja sodobno slovensko poezijo, in še bi lahko naštevali. Če ob vsem tem upoštevamo še dejstvo, da je Duša tudi priznan scenarist in prevajalec, da se je kot avtor podpisal pod reklamni slogan Slovenija, moja dežela in da je bil svetovalec za področje literature pri mariborski Evropski prestolnici kulture, tedaj je jasno, da iztočnic za pogovor z njim še zdaleč ne manjka …Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


Stran 26 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov