Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.
Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.
Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.
Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«
Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«
Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«
Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
742 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Begunski eksodus nagovarja tudi umetnike, ki na različne načine izražajo svoj pogled na dogajanje. Ena teh je tudi slikarka Ejti Štih. Njene slike si lahko ogledate v ljubljanski Galeriji Kresija do nedelje, 19. februarja. Štirinajst platen velikega formata in temačnih tonov je nastalo spomladi leta 2015, ko begunskega eksodusa skozi Slovenijo še ni bilo, so pa svet že preplavili novice, posnetki in fotografije beguncev, njihovih tragičnih usod in njihovih poti v boljše življenje.
Leta 2015 je bilo vsako minuto 24 ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. »Ko se je sprožil eksodus skozi Slovenijo, so me novice, posnetki in fotografije v medijih potisnili v še večjo žalost. Je res moja domovina postavila bodečo žico?« pravi.
Čeprav že 35 let živi v Boliviji, se je dogajanje dotakne – še več – oblikuje njen umetniški izraz. Ejti Štih želi z razstavo Migracije spodbuditi več človečnosti. »Človeštvo je vedno bežalo od brezupa k upanju, od smrti k življenju. Se bo našla prijazna roka?« se sprašuje.
Doma v Boliviji ves čas spremlja, kaj se dogaja. S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoče imeti svet dobesedno na dlani. »Ko sem brala in videla, kako se v Mediteranskem morju utapljajo afriški migranti, me je ta tema dobesedno obsedla. Slika Evrope, ki jo iz Južne Amerike najpogosteje vidimo kot zibelko civilizacije, kjer vladajo človekove pravice, se je zaradi migrantskih zgodb dobesedno postavila na glavo. »Pri tej temi gre za veliko hipokrizijo«, pravi Ejti. »Svetovna sramota je, da konflikti še vedno trajajo. Pomislimo na tiste, ki niso mogli zbežati.«
Pomembna se ji zdi lastna izkušnja migracije. V svet jo je pognala radovednost, kakšno je videti življenje izven socialistične Jugoslavije. »Vem, kako se človek počuti, če ni doma, če se znajde v tujini, kjer si mora utreti lastno pot.« Ko razmišlja o migrantih, ne razmišlja o številkah, o množicah. Razmišlja o ljudeh, o posameznih človeških usodah in o tem, kaj lahko stori človek za človeka. Živi na celini, ki jo sestavljajo dežele migrantov. »Tudi kar zadeva Bolivijo – Indijancev je le še bore malo, ostali so migranti. Ne pozabimo tudi, kako so nastale ZDA. Vse te zgodbe nas učijo, da migranti prinesejo tudi dobre stvari – drugačno vizijo in druge ideje. Ne pomeni, da nam le odžirajo kruh.«
Slike, ki so razstavljene v galeriji Kresija, so bile že razstavljene v Santa Cruzu. Na vprašanje, ali so nagovorile tudi Bolivijce, odgovarja: »Na odprtje je prišlo veliko ljudi in bili so ganjeni. Tema je univerzalna. V Boliviji vlada veliko pomanjkanje. Več kot 2 milijona ljudi dela nekje drugje: v Braziliji, Argentini in tudi v Španiji. Ta občutek, biti od doma, daleč od družine, je zelo prisoten, zato te slike lahko nagovorijo tudi druge. Gre za univerzalne občutke.«
Ejti Štih je bila med ustanovitelji galerije Manzana 1 v Santa Cruzu, ki je nastala iz opustele policijske postojanke in nosi večplastno sporočilo oblastem in ljudem, ki jo obiskujejo. Ustvarjalnost Ejti Štih sega na več področij – ustvarja slike, kipe, instalacije, ilustrira knjige, ukvarja se s kostumografijo in scenografijo. Njen opus obsega 60 samostojnih razstav in številne skupinske.
Več o življenju in delu umetnice Ejti Štih v oddaji Kulturni fokus na 1. programu radia Slovenija. Vprašali smo jo tudi, ali razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Gost tokratnega Kulturnega fokusa bo Aleš Šteger, doma in v tujini večkrat nagrajen pesnik in esejist, soustanovitelj Študentske založbe, pobudnik festivala Dnevi poezije in vina in vodja programskega sklopa Terminal 12 v kontekstu mariborske Evropske prestolnice kulture. Zdaj se bralkam in bralcem predstavlja še s svojim prvim romanom, naslovljenim preprosto Odpusti. Z njim se bo pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Če ste v začetku maja spremljali državno proslavo ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ste slišali tudi kratek glasbeni kolaž, ki so ga pripravili člani avantgardne elektronske zasedbe Theremidi Orchestra. In ker bo skupina v kratkem izdala tudi nov album, Noisetrails, se nocojšnji večer zdi kar pravi trenutek, da v Kulturnem fokusu preverimo, kaj se dandanes pravzaprav dogaja na slovenski eksperimentalni glasbeni sceni. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Šola in izobraževanje sta, kot vemo, eden temeljev kulture. A kaj se zgodi, če je šolski sistem v nekem okolju vzpostavil še nekdanji kolonialni gospodar, izobraževalni proces pa praviloma poteka v jeziku, ki ni materni? – To sta le dve vprašanji, ki jih bomo pretresali tja v tokratnem Kulturnem fokusu, saj bomo govorili o šoli v Afriki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V letu, ko Bienale oblikovanja zaznamuje 50-letnico, je Barbara Belehar Drnovšek v Kulturni fokus povabila direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika. Jubilejna izdaja se predstavlja s svežim konceptom; oblikovanje vidi kot disciplino, ki preveva vse plasti sodobnega življenja. Osrednja septembrska razstava bo predstavila projekte in izdelke več kot 100 udeležencev iz 20 držav, ki so prav zdaj v obdobju 6-mesečnega delovnega procesa, v katerem obravnavajo širok izbor tem, kot so Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Sistemi mode in Hekanje gospodinjskih aparatov. BIO50 pa bo v Ljubljano prinesel tudi živahen program dogodkov, razstav in predavanj. Foto: Lucijan & Vladimir
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
21. marec že dolga stoletja velja za dan, ko se začne pomlad, no, od leta 1999 pa je to tudi svetovni dan pesništva. Temu primerno bo obarvan tudi tokratni Kulturni fokus, saj bomo v njem spregovorili o 75 pesmih od Dekleve do Peratove, še čisto sveži pa obenem tudi nekoliko nenavadni antologiji slovenske poezije, ki sta jo za založbo Litera pripravila kritik Urban Vovk in pesnik Uroš Zupan. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V tokratnem Kulturnem fokusu bomo kukali v zaodrje. A ne v tisto gledališko, pač pa bomo raziskovali, kako pravzaprav funkcionira današnja globalna založniška industrija. Prav posebej pa nas bo zanimalo, kaj vse bi moral storiti slovenski pisatelj, ki bi se želel uveljaviti kot mednarodno prepoznaven avtor. Oddajo o pisateljih, založbah in venomer izmuzljivih prodajnih uspešnicah je pripravil Goran Dekleva.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
glasnejšega zvoka sveta najbrž nihče ni slišal, ker nas še ni bilo, pa tudi če bi bili, je bil pok stvarjenja tako glasen, da bi v trenutku popolnoma oglušeli...Naši praspomini na zvoke, ki so jim v pradvanimi prisluhnili ljudje, pa vseeno še nekje vibrirajo. O tem nocoj v oddaji Kulturni fokus, v kateri bo gost glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki praspomine, zapisane v zgodovino človekovega duha, vedno znova ubuja z igranjem na najsterejše pri nas najdeno glasbilo.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov