Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


18.04.2017

Biblija, prvi poizkus

Biblija, prvi poizkus


12.04.2017

Premieri

Krstna uprizoritev najboljšega slovenskega dramskega besedila po letošnjem izboru žirije za nagrado Slavka Gruma, igre Simone Hamer ''Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni'' zaokrožuje program sezone 2016/17 v Mali drami SNG Ljubljana. Prva slovenska uprizoritev drame nemškega avtorja Rolanda Schimmelpfenninga Peggy Pickit vidi boga v obraz v režiji Primoža Ekarta – zadnja premiera letošnje sezone v SNG Nova Gorica.


05.04.2017

Robert Capa; 70 let Magnuma

V Ljubljani bodo danes, jutri in v petek odprli tri razstave, ki so poklon 70-i obletnici delovanja največje in najbolj znane fotografske agencije Magnum Photos, s posebnim poudarkom na delu soustanovitelja Roberta Cape. V Cankarjevem domu bodo danes odprli razstavo z naslovom ‘’Robert Capa - Retrospektivna razstava največjega vojnega fotografa vseh časov’’. Razstavo, ki bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled od danes, 5. aprila, do 27. avgusta, bo spremljal bogat spremljevalni program: razstave, predavanja, okrogle mize. Izbor fotografij iz Capa Centra iz Budimpešte bo od jutri do 2. junija na ogled na razstavi ‘’Pred in po Cap. Vojna fotografija na Madžarskem danes in pred 100 leti’’ v madžarskem kulturnem centru (Inštitutu Balassi) v Ljubljani. Photon – Center za sodobno fotografijo, ki je partner fotografske agencije Magnum – razstavnega programa za vzhodno Evropo, bo v Galeriji Photon od 7. aprila do 19. maja gostil razstavo ‘’Close enough? Dovolj blizu? / 70 let Magnuma’’.


04.04.2017

Beseda Božja ostane na veke

Kulturnice vas danes spomnijo na sejem literature v mestu učenosti z uradno najstarejšo univerzo v Evropi, potem pa še na obdobje, ko smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Letos namreč mineva 500 let od začetka verske reforme Martina Lutra. Prav temu je posvečena razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici Beseda Božja ostane na veke.


31.03.2017

Trubadur

Znamenito opero Trubadur Giuseppa Verdija bodo po 22ih letih znova premierno predstavili na odru mariborske Opere. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki bodo odprli retrospektivno razstavo akademskega kiparja Dušana Tršarja Skica za tempelj je naslov prostorske postavitve Milana Ketiša. Projekt, s katerim mladi umetnik nadaljuje raziskovanje odnosov med človekom in prostorom ter med duhovnostjo in mitologijo, bo na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu.


29.03.2017

Mehanični levi; W.O.R.M.S.

Gledališka premiera: Mehanični levi v režiji Marka Čeha v Mestnem gledališču Ptuj Predstava Radio T.R.E.Š. Zavoda BobuBob Razstava Skupina: W.O.R.M.S. - 107/30: ustavljeni čas – podobe iz filma v Cankarjevem domu Kulturni bazar 2017


24.03.2017

Svirel; Barvna stran teme

Goriška je vnovič gostiteljica mednarodnega tekmovanja in festivala za soliste in komorne skupine Svirel. Več kot 1000 glasbenikov iz 22 držav bo vse do 10. aprila bogatilo pomladni utrip Nove Gorice, vile Vipolže in gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Ob tekmovanju, ki je postalo eno največjih v Srednji Evropi, organizator Kulturno društvo Upol pripravlja tudi bogat spremljevalni program. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko od danes do 7. maja ogledate razstavo del slikarja Aleksija Kobala z naslovom Barvna stran teme.


22.03.2017

Prepovedano fotografiranje; Beraška opera

Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20-ih pa bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Vizualna umetnica Dorotea Škrabo se ukvarja predvsem s fenomenom slike v obdobju interneta. Raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo ter v svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov. Danes ob 20.00 bo svoja dela predstavila na samostojni razstavi Prepovedano fotografiranje v ljubljanski Aksiomi. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo kot zadnjo premiero v letošnji sezoni odigralo jutri ob 20.00 glasbeno komedijo Beraška opera v režiji Vita Tauferja.


17.03.2017

(Totalno) katastrofalna večerja; Vzgoja za film; Dan osvoboditve

Gledališče Koper bo žanrsko raznoliko sezono zaključilo s premiero komedijo Marca Camolettija (Totalno) katastrofalna večerja v režiji Sama M. Strelca. Alain Bergala sodi med najvidnejša imena sodobne francoske filmske misli in pedagogike. Njegovo delo Vzgoja za film: Razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih sta v zbirki Kamera izdala Društvo za širjenje filmske kulture KINO! in Membrana. Pred slovensko premiero filma Dan osvoboditve na 19. Festivalu dokumentarnega filma - Morten Traavik, režiser Dneva osvoboditve in organizator koncerta.


15.03.2017

19.FDF, Uroš Abram: Dialoški portreti

Festival dokumentarnega filma spet prihaja v mesto oziroma letos kar v dve. Projekcije 19. festivala dokumentarnega filma bodo namreč na sporedu ne le v že znanih ljubljanskih dvoranah Slovenske kinoteke, Kinodvora in Cankarjevega doma, ampak jih bo nekaj tudi v Mestnem kinu Metropol v Celju. V Narodni galeriji bo danes ob 19.00 odprtje razstave ''Uroš Abram, Dialoški portreti: 2013-2017. Portreti slovenskih sodobnih umetnikov za tednik Mladina''. Razstava, ki bo na ogled do 21. maja, predstavlja izbor del mladega fotografa Uroša Abrama, ki nas nenehno preseneča s svojimi zamislimi, pa tudi s svojo fotografsko tehniko. Vse od leta 2013 mu sledimo tudi v reviji Mladina.


10.03.2017

Tisti občutek padanja; Teorema; Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo ob 20-ih premiera drame Tisti občutek padanja sodobnega britanskega avtorja Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pred novo premiero. Na velikem odru bodo drevi uprizorili igro Teorema, nastalo po istoimenskem romanu Piera Paola Pasolinija v režiji Sebastjana Horvata. ''Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006–2016'' predstavlja razstava, ki jo bodo ob 19.00 odprli v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Razstava je tretje nadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil z namenom predstavitve slovenske ustvarjalnosti v desetletnih obdobjih. Na ogled bo od danes do 7. maja.


08.03.2017

Kinderland; 8. Gibanica; 14. Fabula, Knjižni novosti

Krstna uprizoritev Kinderland, ki je nastala na podlagi istoimenskega romana moldavske avtorice Liliane Corobca v režiji Daniela Daya Škufce. v Mestnem gledališču ljubljanskem 8. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2017 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 – dogodek Lastno življenje v Narodni galeriji Knjižni novosti založba Sanje: ''Vsi moramo biti feministi'' – slovenski prevod uspešnice pisateljice Chimamande Ngozi Adichie in ''Kaj lepega povej'' – darilni pesniški album Svetlane Makarovič


03.03.2017

Premieri; Fabula

Premiera nove otroške predstave za pogumne otroke Hud pesjan, ki jo je ustvaril Iztok Kovač skupaj s plesalci EnKnapGroup - v Centru kulture Španski borci v Ljubljani Premiera baleta Favn - Carmen - Bolero v koreografiji Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johana Ingerja - v SNG Maribor 14. Festival Literature sveta - Fabula 2017 v Ljubljani


01.03.2017

11. DEF; Bližnji plani

Na 11. mednarodnem festivalu Dnevi etnografskega filma (DEF) bo na ogled 27 filmov, ki so jih ustvarili etnologi in antropologi, pa tudi neodvisni filmarji in dokumentaristi. Pester nabor filmov, od kratkometražnih do celovečernih, se bo od danes do sobote vrtel v Slovenski Kinoteki. V Plesnem teatru v Ljubljani bo jutri zvečer premiera solo plesne predstave koreografinje in plesalke Magdalena Reiter z naslovom Bližnji plani.


24.02.2017

Zini; (ah), Te orglice

Z razstavo ‘’Zini!, Sodobna zinovska produkcija’’ v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na fenomene tiskane produkcije. Razstava, ki bo na ogled do 28. maja, je aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci. V Trebnjem in v Mokronogu bo jutri potekal 18. Mednarodni festival ustne harmonike (ah), Te orglice.


22.02.2017

Sonoseizmična zemlja; Nove knjige, Mjuzikel Trač ali Mnogo hrupa za nič

Odzivna instalacija Sonoseizmična Zemlja omogoča vstop v planetarno perspektivo, v čutno in haptično razmerje med človekom in planetom. Razstavo Saše Spačal in Ide Hiršenfelder bodo odprli danes in bo do 10. marca na ogled v ljubljanski Aksiomi. Tri nove knjižne izdaje založbe Beletrina so: Zapiski iz podtalja, Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega - nov prevod Urše Zabukovec, ki je napisala tudi obsežno spremno študijo, ter romaneskna prvenca Poletje v gostilni avtorice Lare Paukovič in Vlažne duše avtorja Mohorja Hudeja. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo jutri na ogled krstna uprizoritev mjuzikla Trač ali Mnogo hrupa za nič avtorskega tandema, ki ga sestavljata komedijski libretist Gašper Tič in skladatelj Davor Herceg. Mjuzikel, ki je nastal v koprodukciji z Gledališčem Koper, sta režirala Jaka Ivanc in Gašper Tič.


17.02.2017

Romeo in Julija; Stenica

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo nocoj na oder premierno postavili, kot pravijo sami, najzahtevnejši projekt te gledališke sezone. Uprizorili bodo Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija. Pod celjsko uprizoritev pa se podpisuje režiser in dramaturg Matjaž Zupančič. Z uprizoritvijo Stenice, ki jo je po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega režiral Jernej Lorenci, si bodo gledalci lahko jutri zvečer v kranjskem Prešernovem gledališču premierno ogledali koprodukcijo z Mestnim gledališčem Ptuj.


15.02.2017

Retrospektiva: Jože Babič; Knjiga: Hiša

Retrospektiva filmov ob stoletnici rojstva slovenskega filmskega in gledališkega ustvarjalca Jožeta Babiča v Slovenski Kinoteki. Roman Hiša je knjižni prvenec gledališke režiserke Ivane Djilas.


10.02.2017

Dan odprtih vrat DSP; Evolucijski zdrs

V Društvu slovenskih pisateljev so ''Dan odprtih vrat'' začeli s predstavitvijo prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike: s prvo antologijo slovenske poezije v hebrejščini z naslovom ''Gorim in ne morem tišine doseči'', ki je tudi prva iz slovenskega jezika prevedena knjiga v Izraelu; z antologijo poezija slovenskih pesnikov in pesnic v hrvaščini ''Ovdje i sada (Panorama novijeg slovenskog pjesništva)'', z antologijo sodobne slovenske drame v ruščini. Predstavili so tudi nov prevod romana Draga Jančarja ''Nocoj sem jo videl'' v finščino. V Stari elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave Evolucijski zdrs režiserke Nine Šorak in dramaturginje Urše Adamič . Njuna tretja predstava je nastala v produkciji KUD-a Transformator.


07.02.2017

Kulturnice 7.2.

Kultura 202.


Stran 61 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov