Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je spregovorila Helena Koncut Kraljič, ena od najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah. Aleš Šteger in Nina Zagoričnik.
Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za oblikovanje in teorijo krajine na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Studia AKKA, studia za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Pravi, da nam ukrepi za omejitev gibanja ponujajo pogled onkraj funkcionalne vsakdanjosti in samoumevnosti krajine kot prostora narave v mestu in vnovič odpirajo vprašanje, kaj mestna krajina je in kaj predstavlja.
Ustvarjalke in ustvarjalce v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Tokrat nam jo je igralka in animatorka v Lutkovnem gledališču v Ljubljani Nina Skrbinšek.
Renata Zamida, direktorica JAK, Javne agencije za slovensko knjigo RS: “Vsa pozornost založnikov je namenjena spremenjenim razmeram mednarodnega knjižnega sodelovanja. Ne moremo objaviti naše razpise za prevode, problem je izzid slovenskih avtorjev, ki naj bi izšli v tujem jeziku,prevajalski seminarji in številne druge mednarodne aktivnosti dobesedno visijo v zraku …”
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
V Galeriji Jakopič so ravno na začetku širjenja koronavirusa postavili razstavo Videnje 20/20: Skupnost, o življenju v Indoneziji, ki je tako postala "razstava v izolaciji", kar pa ne pomeni, da si je ni mogoče ogledati. Pripravili so namreč virtualna vodstva, ki jih redno objavljajo na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pa tudi na njihovi spletni strani.
Gostja oddaje je kuratorka, umetnostna publicistka in direktorica Fondacije Ulay.
Po drugi svetovni vojni so pri nas zgradili in postavili veliko spomenikov v spomin na žrtve narodnoosvobodilne vojne, tudi vseh 33, ki jih predstavljajo v galeriji Dessa, je v spomin nanje. A čeprav imajo ti tudi politično vzporednico, so se ji snovalci razstave skušali izogniti in predvsem poudariti, da gre za izjemna umetniška dela, ki nadgrajujejo prostor. Številni spomeniki oziroma spominski kompleksi, postavljeni po drugi svetovni vojni, so bili zgrajeni iz betona, ki so ga z oblikovanjem in obdelavo povzdignili v plemenit material.
Šesto sezono ustvarjanja v Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani odpira razstava #VsakDan8Marec. Nastala je v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk. Nova premiera sezone 2019/2020 v Mestnem gledališču ljubljanskem pa bo tudi prva slovenska uprizoritev drame Koščki svetlobe britanskega avtorja Simona Longmana v režiji Barbare Zemljič.
Urbana Vrana je zavod, ki po Ljubljani organizira že več kot deset različnih alternativnih tur. Urbana tura Misterij ženske literarne Ljubljane je nekakšen poklon ženskam, ki so s svojim delom in znanjem sogradile današnjo družbo, a vseeno postale spregledane ali pa so celo spolzele v pozabo. Tura, na kateri spoznamo slovenske književnice, pelje tudi skozi kulturno bogato Križevniško ulico, v kateri je živelo kar nekaj znanih ljudi, na primer Kosovel, pa tudi Luiza Pesjak, ki bi se lahko v literaturo zapisala kot prva avtorica ženskega romana, a jo je prehitela Pavlina Pajk, pa vse do Starega trga, do Schweigerjeve hiše. V stavbi z znamenitim balkonom je večino življenja preživela pesnica Lili Novy, ki je po drugi svetovni vojni skupaj z Miro Mihelič ustanovila Ligo lepe lenobe za narod, ki dela čisto preveč.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja Manca Grgič Renko, zgodovinarka, programska vodja festivala Literatura sveta Fabula in pisateljica. Leta 2017 je izdala knjigo Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder. Od leta 2019 kot zgodovinarka sodeluje v raziskovalni skupini evropskega projekta EIRENE na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Hanin kovček, Deček v črtasti pižami, Kradljivka knjig in znameniti Dnevnik Ane Frank je nekaj del za mlade bralce, ki odstirajo grozote druge svetovne vojne. Pri založbi Pivec pa je izšla še ena knjiga o spominih na holokavst Nekje še sije sonce. Gre za avtobiografijo Michaela Gruenbauma, ki je kot deček živel v najboljšem mestu na svetu, v Pragi, in rad igral nogomet. A prišli so časi, ko so Nemci vsak dan kaj prepovedali. Judje nismo več smeli v šole, kino ali trgovino.
Večer, posvečen 90-letnici Ljuba Strune in njegovi bogati življenjski poti filmskega ustvarjalca, ki se je več kot 60 let razdajal sedmi umetnosti, bo v Slovenski kinoteki. Nove evropske kratke filme mlajših režiserjev in režiserk iz več kot 30-ih evropskih držav bo predstavil dogodek Europanorama 2020 v Galeriji ŠKUC. V galeriji Ravnikar Space Gallery pa bo svoja nova dela na samostojni razstavi Leto prašiča predstavil eden zanimivejših srbskih umetnikov mlajše generacije Nemanja Golijanin
Cikel oljnih slik in grafik Nismo poslednji, ki ga je Mušič ustvaril v začetku 70. let, priča o nacističnih grozodejstvih iz koncentracijskega taborišča Dachau, kamor so umetnika odvedli leta 1944. Risbe, ki jih je narisal tam, pa so zdaj prvič na ogled pri nas, in sicer v Moderni galeriji v Ljubljani. Postavitev z naslovom Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua poleg del, ki jih hrani galerija, združuje še risbe, ki so jih galeriji posodili zasebni zbiralci, ter risbe, ki so jih leta 2016 odkrili v Trstu.
Neveljaven email naslov