Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
Direktor ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar je za Filmogled izbral glasbeno komedijo The Commitments, britanskega režiserja Alana Parkerja, ki je posnel zgodbo o uporniškem vzponu in padcu dublinske rock skupine. To je film, pravi Oto Luthar, ki ga nosi glasba.
Festival Front@ sodobnega plesa bo Mursko Soboto že 14-ič spremenil v središče mednarodnega plesnega dogajanja. Od srede do sobote se bo na različnih mestnih prizoriščih zvrstilo 25 dogodkov, na katerih se bodo predstavili domači in tuji umetniki. V Novem mestu se bo pred knjigarno Goga nocoj ob 20.00 začel festival kratke zgodbe Novo mesto Short. V okviru petdnevnega festivala s pripovedovalskimi dogodki, okroglo mizo in koncertom bodo v petek zvečer podelili nagrado Novo mesto za najboljšo kratko prozno zbirko preteklega leta. Zanjo so nominirana dela Andreja Blatnika, Vesne Lemaić, Mihe Mazzinija in Andreja Tomažina. Na Starem gradu v Celju pa bo danes slavnostna podelitev 23. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji in zlatnika poezije za življenjski pesniški opus. Liquid Loft - Foreign Tongues / Tuji jeziki Foto: Michael Loizenbauer
V Filmogledu se bo Nina Zagoričnik pogovarjala z Agato Tomažič, ki piše in promovira znanost na ZRC SAZU, kjer se ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov. Je tudi pisateljica in velika ljubiteljica filmov italijanskega režiserja Paola Sorrentina. “Začelo se je s filmom Il Divo, ta film je čudovita vizualna in zvočna razglednica osemdesetih in tega obilja, ki je seveda vladalo v Italiji. Drugi film je Neskončna lepota, tudi zadnji film Paola Sorrentina Oni priporočam zaradi zgodbe kot tudi zaradi igralcev.”
23. festival Zmaj ‘ma mlade v Postojni, ki se bo začel s koncertom furlanske zasedbe Radio*Zastava, bo letos, pravi organizator – Mladinski center Postojna – malce drugačen kot prejšnja leta. V prestolnici se nadaljuje 67. Ljubljana Festival z razstavo ”Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje” in gostovanjem gledališča LDM Novaa scena iz Sankt Peterburga, včeraj pa se je začel 5. mednarodni festival kratkega filma FEKK, ki bo do sobote predstavil program domačih in tujih kratkometražnih filmov.
V Filmugledu se Nina Zagoričnik pogovarja s filmskim režiserjem Matjažem Ivanišinom.
V Novem mestu so se včeraj začeli jubilejne 20. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty. Ta je doslej v dolenjsko prestolnico pritegnil več kot tisoč udeležencev z vsega sveta in več kot 60 mentorjev. V letošnjih glasbenih delavnicah glasbeno znanje v desetih kategorijah izpopolnjujejo udeleženci iz desetih držav.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Luka Novak, pisatelj in založnik ter avtor nedavno izdane knjige Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij.
Čeprav so že nekatere jamske poslikave skušale upodobiti živali v gibanju, pa za prvi animirani film velja film Humorous Phases of Funny Faces iz leta 1906. Pri nas so bili pogoji za animirani film izpolnjeni šele po letu 1945 z razmahom organizirane filmske produkcije, a po besedah predsednika Društva slovenskega animiranega filma Matije Šturma lahko o povečani produkciji in naših uspešnih mednarodnih projektih govorimo šele zadnjih deset let. Sicer pa lahko domače animirane filme večkrat ujamete v ljubljanskem Kinodvoru, pri njihovi produkciji sodeluje tudi naša nacionalna televizija, za vzgojo in približanje tega žanra mladim skrbi tudi samo Društvo slovenskega animiranega filma, nikakor pa ne gre izpustiti niti mednarodnega festivala Animateka. Prva se je zgodila leta 2004, leta 2015 pa je zaživela še njena poletna izvedba in se v Ljubljani dobro prijela. Kot pravi Sanja Čakarun s festivala Animateka, se zdi dogodek ljub tudi ustvarjalcem tega, saj v poletno Ljubljano prinese brezplačne in kakovostne vsebine.
Ali ste si kdaj zapomnili film samo zaradi glasbe, ali glasbo zaradi filma? Na to vprašanje tokrat odgovarja arhitekt Boštjan Vuga
Roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starove je brezčasno delo, prevedeno v več kot 20 jezikov. V Slovenj Gradcu pa se v četrtek, prvega avgusta, začenja četrti mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS.
Na vprašanje "Kateri film si je zapomnil zaradi glasbe, oziroma glasbo zaradi filma?" odgovarja filmski kritik Andrej Gustinčič.
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
V poletnih Kulturnicah smo si zamislili Filmogled, v katerem sprašujemo “ali ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali pa glasbo zaradi filma”, na to vprašanje odgovarja filmski publicist Stojan Pelko.
''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.
Ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma!? S tem vprašanjem bomo nanizali zanimive filmske zgodbe in avtorje glasbe. Varja Močnik, urednica programa Slovenske kinoteke pravi, da je zanjo glasba vedno ultimativna magdalenca, pri filmski glasbi pa je malce drugače:
Filmogled: katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Varja Močnik, vodja programa Slovenske kinoteke
V Kopru se je sinoči začel mednarodni festival uličnega gledališča PUF, ki že 17-to leto polni prizorišča na prostem in razveseljuje vse generacije. Trajal bo vse do konca avgusta, ko bo tudi na podeželju. Poletje v Škofji Loki je tudi tokrat obogatil festival In Memoriam profesor Peter Hafner, ki ga odlikuje raznovrstni program in bogat izbor glasbenih žanrov. Enajsti festival bo v soboto gostil tudi izraelsko indie pop senzacijo, skupino Lola Marsh.
V Muzejski galeriji koprskega pokrajinskega muzeja je na ogled razstava z naslovom Leto po veliki svetovni moriji. Ta predstavlja krvave boje na Soški fronti in posledice bojev, s katerimi so se soočali ranjenci in zdravstveno osebje v zaledju fronte.Tudi z drugim dogodkom ostajamo na Primorskem, a na njenem severnem delu.V najvišje ležeči vasi tega dela Slovenije, na Vojskem, se je leta 1914 na domačiji pri Smodinu rodil Črtomir Šinkovec. Ta konec tedna se bodo nanj spomnili z dogodkom, ki se ga bodo udeležili pesniki različnih generacij in ki ne bo posvečen le človeku peresa z Vojskega, pač pa tudi ljubezni do slovenskega jezika in slovenskih krajev.
Knjiga Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki desetih zgodb nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi in stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.
Neveljaven email naslov