Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. festival slovenskega filma

15.09.2015

Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.

Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo

Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.

Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.

Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”

Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”

Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.

To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.

Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?

O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.

Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.


18. festival slovenskega filma

15.09.2015

Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.

Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo

Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.

Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.

Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”

Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”

Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.

To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.

Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?

O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.

Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.


10.09.2020

Filmogled: Ivana Godnik

Ivana Godnik je novinarka televizijske kulturne redakcije RAI, ki spremlja 77. beneško Mostro na otoku Lido. Pred vsako svečano večerno premiero filma, ko se igralci in režiserji predstavijo na rdeči preprogi, jih povabi na krajši pogovor pred televizijskimi kamerami. Izbor filmov in glasbe: Sreča na vrvici, Jane Kavčič, Deco Žgur The Great Pumpkin (Il grande cocomero), Francesca Archibugi, Francesco De Gregori: La donna cannone Velika jeza (The Big Chill), Lawrence Kasdan Diplomiranec (The Graduate), Mike Nichols


08.09.2020

Mojstri Mostre

77. Mostra se spogleduje s pokoronskimi Benetkami. O filmskem festivalu in ostalem dogajanju v laguni s prizorišča Nina Zagoričnik.


07.09.2020

Mesto plava

Tudi v Švici so bile reke nekoč, kot povsod drugje, namenjene predvsem plovbi in odvajanju odpadnih voda. A so tam kmalu spoznali, da če iz mest umaknejo težko industrijo, bodo reke postale čiste in dobile neko povsem novo vlogo. Bistveno je, da ljudje spoznajo, da reke niso smetišča, pač pa naravni zakladi. In da so ti zakladi namenjeni temu, da ljudje ob njih uživajo, ne pa da vanje izlivajo odplake in odlagajo odpadke. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje gostuje razstava, nastala v produkciji Švicarskega arhitekturnega muzeja z naslovom Mesto plava. Ta želi poudariti pomen rek kot javnega prostora ter njihovo uporabo. Po razstavi nas je vodil Andreas Ruby, direktor Švicarskega arhitekturnega muzeja S AM in sokustos razstave.


05.09.2020

Zadnji letošnji Sejem na zraku

Ta konec tedna poteka še zadnji knjižni sejem, Sejem na zraku, ki so ga prvič pripravili konec maja kot odgovor na stanje, ki morda še nekaj časa ne bo dopuščalo večjih knjižnih sejmov in literarnih prireditev. Sejem so si v dveh izdajah delila različna mesta, tokrat, tretjič, sta to Ljubljana in Novo mesto.


04.09.2020

Poletni namig: Esad Babačić

Esad Babačić je pesnik, pisatelj in novinar, ki ceni dobro improvizacijo. Tudi njegova poletna namiga, s katerima podarja košček svobode, sta povezana z njo.


03.09.2020

Filmogled: Vinči Vogue Anžlovar

Na vprašanje, katere filme si je zapomnil zaradi glasbe, odgovarja režiser Vinči Vogue Anžlovar. Pred dnevi je padla filmska klapa njegovega novega celovečernega filma Dedek gre na jug. Izbor filmov in glasbe: Do zadnjega diha (A Bout de Souffle,), Jean-Luc Godard, Martial Solal Blade runner, Ridley Scott, Vangelis Zadnji tango v Parizu (Le Dernier Tango a Paris), Bernardo Bertolucci, Gato Barbieri Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon A Time In America), Sergio Leone, Ennio Morricone


02.09.2020

Strip ni za nikogar ali pa je za vsakogar

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.


01.09.2020

Začenja se 77. beneška Mostra

V Kulturnicah napovedujemo 77. Mostro, najstarejši filmski festival na svetu, ki se začne jutri, v sredo, na otoku Lido. Spremljala ga bo Nina Zagoričnik.


31.08.2020

Rajze:Firbčni Maribor

Kje v Mariboru še lahko spijete špricar v pravem pajzlu. Zakaj so nekoč meščani na Studence gledali le kot na pretepaško gnezdo in kakšna so ozadja mostov, ki jih je v Mariboru več kot v avstrijskemu Linzu. Na vsa ta vprašanja dobite odgovor na Rajzefirčnih sprehodih, ki jih pripravlja ekipa Rajzefibra. V mestu s karakterjem, kar Maribor zagotovo je, želijo poiskati čim več zanimivih zgodovinskih dejstev in zgodb, ki se skrivajo med fasadami zidov in ki niso tako širše znane.


28.08.2020

Poletni namig: Voranc Vogel

Fotoreporter časopisa Delo Voranc Vogel je eden od avtorjev fotografij razstave Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra odprta v parku Ljubljanskega gradu. Tudi njegov poletni namig je povezan z grajskimi prostori.


27.08.2020

Filmogled: Maruša Majer

V tokratni oddaji je naša gostja Maruša Majer, gledališka in filmska igralka ter članica ansambla SNG Drama Ljubljana.


25.08.2020

Naši glasbeniki in vse ostale podporne dejavnosti ne smejo ostati brez prihodkov

V letošnji okrnjeni festivalski sezoni se je preteklo soboto v velikem slogu, z razprodanim koncertom skupine Siddharta, začel Festival Lent 2020. Čeprav so se letos zaradi razmer morali vrniti k formatu izpred desetletij, so se s tem hkrati vrnili k izvoru, k Dravi, k intimnejšim prizoriščem in butični ponudbi.


24.08.2020

16. mednarodni filmski festival Kino Otok v Izoli

16. mednarodni filmski festival Kino Otok je letos zaradi novonastalih okoliščin že od sredine julija na turneji po slovenskih krajih, nocoj se začenja v Kinodvoru, med 26. in 30. avgustom pa se bo festivalsko dogajanje zgostilo v Izoli. Svečana otvoritev skoncentriranega filmskega dogajanja bo v sredo zvečer ob 20.30 v letnem kinu Arrigoni, s filmom Balon, tibetanskega režiserja Peme Tsedena.


21.08.2020

Poletni namig: Tonka Zadnikar

Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tudi končala jo bo pod Vršičem. Po Mihovem domu, Golici in Kriški gori se je pred leti ustalila v koči, ki jo je njena družina poimenovala po njej. Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Njena poletna namiga sta dva, eden bolj dinamičen, ki pelje po lovskih stezicah, drugi bolj statičen, a še vedno vsebinsko izjemno bogat. 


20.08.2020

Filmogled: Matevž Jerman

V tokratni oddaji je naš gost Matevž Jerman, filmski režiser in scenarist ter programski direktor mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.


18.08.2020

Co(u)vid: Podobe nove realnosti

Fotografije na razstavi Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra postavljena v parku ljubljanskega gradu, so nastale v nenavadnih preteklih mesecih, od začetka epidemije koronavirusne bolezni 19, do njenega konca. Avtorji fotografij so fotoreporterji Dela in Slovenskih novic Matej Družnik, Jure Eržen, Marko Feist, Uroš Hočevar, Dejan Javornik, Blaž Samec, Jože Suhadolnik, Leon Vidic in Voranc Vogel.


17.08.2020

Teater Ulysses te dni praznuje 20 let gledališčkega ustvarjanja

Teater Ulysses te dni praznuje 20 let gledališkega ustvarjanja in mednarodnega druženja z različnimi gledališči in glasbeniki iz vseh koncev sveta. Leta 2000 so ga skupaj ustanovili igralec Rade Šerbedžija, hrvaški pisatelj Borislav Vujčić ter gledališka režiserka Lenka Udovički. Za svoj oder so izbrali staro avstroogrsko trdnjavo Minor, ki se nahaja na Malem Brionu, na Velikem, v nekdanji vojaški stavbi, pa so si uredili poletni domicil. Vse se je začelo s predstavo Kralj Lear, ki potrjuje Shakespearovo globoko navezanost na naravo.


15.08.2020

Maruša Majer: Oaza je bil zame neverjetna filmska in življenjska izkušnja

V domu Sremčica, blizu Beograda, so nastanjeni ljudje, ki imajo motnje v razvoju, in so glavni igralci v celovečernem igranem filmu Oaza, beograjskega režiserja Ivana Ikiča. Film pripoveduje ljubezensko zgodbo o treh najstnikih, ki živijo v tem domu in kjer eno od njihovih vzgojiteljic igra slovenska gledališka in filmska igralka Maruša Majer. Film bo svetovno premiero doživel na letošnjem Beneškem filmskem festivala, ki se začne 2. septembra na otoku Lido. Foto: Bobo


14.08.2020

Poletni namig: Mitja Lavtar

Kranjčanu Mitju Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana pa je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23. letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, potem je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo. In tako je konec maja končal Projekt Slovenija, v katerem je v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja. Njegov poletni namig pa je povezan s tistim, kar je med naselji. Hribi.


13.08.2020

Filmogled: Timon Šturbej

V tokratni oddaji je naš gost gledališki in filmski igralec Timon Šturbej, eden najmlajših članov ansambla SNG Drama Ljubljana. Navdušuje nas s svojimi zahtevnimi vlogami, gledamo ga lahko tudi v televizijski seriji Reka ljubezni.


Stran 39 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov