Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani bo danes ob 18.00 odprtje razstave, osrednjega dogodka ob 120. obletnici Zgodovinskega Arhiva Ljubljana, z naslovom ''Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918-1920)''. Razstava se osredotoča na prva leta po koncu vojne, ki je prinesla razpad habsburške monarhije in rojstvo nove države južnih Slovanov, v katero so se vključili tudi Slovenci. Na ogled bo do 27. novembra. V okviru evropske turneje ''Peaks Of Light - Samo Šalamon Bassless Trio s Howardom Levyjem in Ninom Mureškičem'' bodo slovenski kitarski mojster Samo Šalamon, ameriški mojster ustne harmonike, grammyjevec Howard Levy in izjemni slovenski tolkalist Nino Mureškič danes koncertirali v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Novembrski dnevi bodo v Ljubljani in tudi Mariboru, Novem mestu ter Celju obarvani s pestro paleto filmskih novosti. Predstavil nam jih bo 29. ljubljanski mednarodni filmski festival - 29. LIFFe.
Ivan Vavpotič – velikan portreta je naslov dveh vsebinsko dopolnjujočih razstav. Prvo so sinoči odprli v galeriji Miha Maleš v Kamniku, drugo pa bodo nocoj v Jakčevem domu v Novem mestu. Izbrana dela in skupni reprezentativni katalog predstavljajo bogat ustvarjalni opus enega najpomembnejših slovenskih portretistov in ilustratorjev. Še dve gledališki premieri. Kranjsko Prešernovo gledališče v koprodukciji z Zavodom Senzorium, Slovenskim mladinskim gledališčem in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta, bo jutri premierno na slovenskih odrih, uprizorilo priredbo proznega dela libanonskega pisatelja Kahlila Gibrana Prerok. Prva premiera te sezone se obeta tudi na velikem odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, kjer bodo odigrali komedijo Oscarja Wildea ''Idealen soprog''.
V oddaji o treh premierah: gledališki v Novi Gorici ter operni in filmski v Ljubljani.
V Slovenski Kinoteki se nadaljuje pester oktobrski program z zanimivim izborom filmov, gostovanji režiserjev, pogovori in predavanjem. Današnja 13. edicija rubrike Kino Ekran pa že napoveduje tudi tematiko letošnje Jesenske filmske šole. Beletrina pa je medtem predstavila tri knjižne novosti.
V MGL je bila včeraj zvečer prva slovenska uprizoritev igre Gloria, ameriškega dramatika Brandena Jacobsa - Jenkisa in hkrati režijski krst Braneta Šturbeja, prvaka SNG drame v Ljubljani. Gloria je igra o pretirani ambiciji zaposlenih v časopisni redakciji, o rivalstvu, uspehih in neuspehih.
My Way 50 – med iskanim in najdenim svetom, je novi film scenaristke in režiserke Maje Weiss, avtorice z obsežno filmografijo, ki obsega več kot 50 filmov različnih dolžin in žanrov. Njena dela so bila na ogled po celem svetu na več kot 100 festivalih in nekaterih evropskih televizijah. Prejela pa je več kot 30 domačih in tujih nagrad. Novi film je biografski dokumentarec o njenem življenju in vseh filmih, ki jih je posnela doslej. ''Navdihujoča realnost, kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem'' je naslov razstave, ki jo bodo jutri ob 19ih odprli v Galeriji Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani. Pregledna in obširna razstave znanstvene ilustracije, ki bo v Sloveniji predstavljena prvič, je nastala v sodelovanju s številnimi institucijami, avtorji in avtoricami. Kuratorki sta Marija Nabernik in Petra Černe Oven.
Stripovske navdušence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu Šiška. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je lani preimenoval v festival stripa Tinta. Njegov namen ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti. Festival Tinta koordinira Kino Šiška kot povezovalna platforma, ki združuje raznolike akterje domače stripovske scene, nevladne organizacije in javne kulturne ustanove. Osrednji del letošnjega festivala bo potekal v Ljubljani od danes do sobote 14. oktobra, z razstavami pa bo stripovsko obarvan še november. 14. Festival slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem se bo začel danes s predstavitvijo Petidine šole jazza za otroke, nastopom Ilja Pušnika, projekcijo dokumentarnega filma o Jazz sceni na Ravnah in okroglo mizo ''Viva Jazz Forma!''. Do sobote, 6. oktobra, bo program sooblikovalo več kot 130 nastopajočih, razstavljavcev in mentorjev na devetih različnih prizoriščih, zvrstilo se bo 23 različnih dogodkov in 13 koncertov.
Drugi mednarodni simpozijski festival ''Topografije zvoka'', ki povezuje prakso z mislijo, v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice in premišljevalke glasbe ter zvoka. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes do 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC, Cankarjevem domu in na 3. programu Radia Slovenija - programu Ars. Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer premierno uprizorili tragično farso ''Oče''. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo jutri zvečer prva premiera v novi sezoni. To bo igra Honoréja de Balzaca ''Mercadet ali Poslovni človek'' v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana.
Gledališka igra Kit na plaži, ki je na oder postavljena po istoimenskem romanu avtorja Vinka Möderndorferja – podpisan je tudi pod režijo predstave, je zgodba o normalnosti in drugačnosti, o sprejemanju in o tem, kako se posamezniki soočajo z nekom, ki ima Downov sindrom. Tema ni preprosta, hitro se lahko znajdeš v precepu, kako ohraniti pravo mero povednosti, brez prevelikega moraliziranja.
Predstavitev nekaterih filmov in njihovih avtorjev. Na beneški Mostri je bila Nina Zagoričnik.
Mariborski balet bo novo sezono začel danes s premiero otroškega baleta Kekec, avtorskega projekta Edwarda Cluga in skupine Katalena. Po uspešnicah mladinske literature (Čudo, Julijanova zgodba) je pri založbi Ocean izšla tretja knjiga Charlottina zgodba avtorice R. J. Palacio. ''Misliti film, onstran vsakršnih zahtev trga, okusa, predvidevanj in pričakovanj'' je slogan, ki povezuje dogodke nove sezone v Slovenski Kinoteki. Nadaljuje jih današnje gostovanje Davida Gotharda. Izola bo od danes do 29. septembra prizorišče izjemne umetniške zgodbe - potujočega festivala Svetlobna gverila z naslovom RE:Akcija. Središče mesta, ki ga bo obogatilo 15 postavitev slovenskih in tujih umetnikov, se bo spremenilo v domišljijski prostor, poln vizualnih pripovedi.
Kako ločiti resnico od govorice? O tem se letos sprašujejo tudi na tretji ediciji festivala Indigo, kjer se bo v treh dneh vse vrtelo okrog - govoric. Te so lahko škodljive ali celo koristne, lahko so tihe ali glasne, njihove posledice so lahko včasih nepopravljive. Govorice so estrada, govorice so politika ... več v pogovoru z Blažem Peršinom, direktorjem Mestnega muzeja Ljubljana, in Janijem Pirnatom, koordinatorjem festivala Indigo
V Novem mestu bo nocoj znan zmagovalec festivala kratke zgodbe Novo mesto short. Založba Goga je letošnji festival z včerajšnjimi pripovedovalskimi dogodki razširila na tri dni. Nominiranci se bodo na različnih lokacijah v mestnem jedru dolenjske prestolnice predstavili že popoldne. Lutkovno gledališče Ljubljane se ob jubileju, 70-letnici, predstavlja na tradicionalni vsakoletni predstavitvi lutkovne umetnosti v Bežigrajski galeriji 1. Razstava ''Živali'', ki bo na ogled do 30. oktobra, je že 36-a v okviru ciklusa Od skice do lutke. ''Poezija potrebuje ogledalo'' je nova razstava v VodnikovI domačijI v Ljubljani. Prav tam pa bo zadnji počitniški konec znova namenjen ustvarjalnosti in razmišljanjem mladih literatov.
Maribor bo do 2. septembra v znamenju festivala Performa & Platforma, letošnja festivalska tema izpostavlja navezo sodelovanja. Gostji v oddaji sta organizatorki festivala Jasmina Založnik in Mojca Kasjak ter umetnica Aphra Tesla.
Pred jutrišnjim začetkom festivala sodobnega plesa – 13.Fronte, bo nocoj na odprtem odru v Murski Soboti filmski festivalski večer. Do sobote se bodo na letošnjem festivalu predstavili samo že drugod nagrajene predstave in avtorji, ki so jih javnosti predstavili danes. Na 75. Mostri, beneškem filmskem festivalu, bodo od jutri do 8. septembra nova dela predstavili filmski ustvarjalci.
Napoved letošnjega filmskega festivala beneška Mostra. Avtorica: Nina Zagoričnik
Odprtje 21. mednarodnega festivala Mladi levi s participatorno predstavo Ves moj seks kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex bo nocoj na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Festival, ki bo v organizaciji Zavoda Bunker potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani do 1. septembra, bo predstavil šestnajst različnih predstav, intervencij in instalacij z vseh koncev sveta. V Velenju pa se bo nocoj začel že 21. Festival mladih kultur Kunigunda. Do prihodnje sobote se bo na Kunigundi, ki ostaja zvesta alternativnim kulturam, zvrstilo več kot štirideset kulturnih prireditev: od predstav, razstav do koncertov.
Neveljaven email naslov