Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.
Ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma!? S tem vprašanjem bomo nanizali zanimive filmske zgodbe in avtorje glasbe. Varja Močnik, urednica programa Slovenske kinoteke pravi, da je zanjo glasba vedno ultimativna magdalenca, pri filmski glasbi pa je malce drugače:
Filmogled: katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Varja Močnik, vodja programa Slovenske kinoteke
V Kopru se je sinoči začel mednarodni festival uličnega gledališča PUF, ki že 17-to leto polni prizorišča na prostem in razveseljuje vse generacije. Trajal bo vse do konca avgusta, ko bo tudi na podeželju. Poletje v Škofji Loki je tudi tokrat obogatil festival In Memoriam profesor Peter Hafner, ki ga odlikuje raznovrstni program in bogat izbor glasbenih žanrov. Enajsti festival bo v soboto gostil tudi izraelsko indie pop senzacijo, skupino Lola Marsh.
V Muzejski galeriji koprskega pokrajinskega muzeja je na ogled razstava z naslovom Leto po veliki svetovni moriji. Ta predstavlja krvave boje na Soški fronti in posledice bojev, s katerimi so se soočali ranjenci in zdravstveno osebje v zaledju fronte.Tudi z drugim dogodkom ostajamo na Primorskem, a na njenem severnem delu.V najvišje ležeči vasi tega dela Slovenije, na Vojskem, se je leta 1914 na domačiji pri Smodinu rodil Črtomir Šinkovec. Ta konec tedna se bodo nanj spomnili z dogodkom, ki se ga bodo udeležili pesniki različnih generacij in ki ne bo posvečen le človeku peresa z Vojskega, pač pa tudi ljubezni do slovenskega jezika in slovenskih krajev.
Knjiga Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki desetih zgodb nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi in stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.
Letošnje festivalsko poletje na Sotočju pri Tolminu je včeraj z delavnicami in kinom odprl dvajseti mednarodni glasbeni festival Kreativni tabor Sajeta – Art & Music Festival, ki tudi tokrat povezuje različne umetniške ustvarjalne prakse in izkušnje, osrednje mesto ima glasba. Do nedelje, 7. julija, bo gostil številne glasbenike in umetnike z različnih koncev sveta.
S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.
Nova Gorica je spet gostiteljica mednarodnega srečanja saksofonistov, letos že 23-ega. Mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine bodo tako z udeležbo na delavnicah in mojstrskem tečaju ter na festivalu močno popestrili poletni utrip mesta in okolice. Po včerajšnjem otvoritvenem koncertu bo festival na različnih prizoriščih ponudil še šest koncertov domačih in tujih glasbenikov. Vse do 1. julija bo mesto v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznih drugih sodobnih slogov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti.
Tri mlade slovenske fotografinje, soavtorice razstave Življenje reči, v Galeriji Fotografija, v Ljubljani. Tilyen Mucik fascinirajo slikarska tihožitja 17. stoletja, Kristino Eržen prostranstvo vesolja, Lucijo Rosc modna fotografije in oglaševanja. Foto: Galerija Fotografija
Tudi glasba ima svoj praznik, ki se vsako leto odvija na dan poletnega solsticija, 21. junija. S Praznikom glasbe 2019 se Slovenija letos petič pridružuje mednarodni iniciativi ‘Fete de la Musique’. Na več kot 40 glasbenih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, na slovenski obali in v Novi Gorici se bo predstavilo več kot 500 glasbenikov različnih generacij s številnimi glasbenimi žanri. Ob 100. obletnici izida Tavčarjeve Visoške kronike bo nocoj v naravnem ambientu dvorca Visoko z dramatizacijo romana gostovala SNG Drama Ljubljana.
Pregovori in reki v kopalkah in obleki je zmes ilustracij, pregovorov, rekov, izrekov in besednih iger, ki jih dodatno pojasnijo iz njih izpeljane pesmi. Knjiga, je pravzaprav rezultat projekta pro bono, za katerega je najzaslužnejša ilustratorka Erika Pavlin, tudi mentorica v ateljeju Varstveno- delovnega centra Tončke Hočevar, v katerem pri ustvarjanju usmerja tudi soavtorico ilustracij Melito Vizjak. Avtor pesmi v knjigi je Milan Dekleva. Temu kako danes človek živali potrebuje predvsem za hrano, jih uporablja za zabavo in razvaja kot hišne ljubljenčke – pa se posveča razstava Instinkt, ki bo čez poletje postavljena v prvem preddverju Cankarjevega doma.
Jazz festival Ljubljana je najstarejši neprekinjeni džezovski festival v Evropi. Gostil je izjemna imena, ki jih bodo prepoznali tudi tisti, ki niso ravno navdušenci nad džezom, Miles Davis, Herbie Hancock, Pat Metheny, gostil pa je tudi nekatera opaznejša imena iz sveta popularne glasbe, na primer Mercedes Sosa in Gregory Porter. Letos gre posebej poudariti Johna Zorna, pa zasedbo Snarky Puppy, ki džez mešajo s popularno glasbo. Sogovornika sta bila umetniški vodji festivala Bogdan Benigar in Edin Zubčević.
Naj se rola, festival glasbenega filma v Kinodvoru v Ljubljani. Gost oddaje je pobudnik festivala Terens Štader.
16. festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, se bo začel v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani s konceptualno razpravo in razglasitvijo Stritarjeve nagrade. Tudi letos Festival Pranger spodbuja k poglobljeni refleksiji poezije in ponuja v branje devet pesniških zbirk, izdanih v preteklem letu. V središču Prangerja, ki se bo v četrtek iz Ljubljane preselil v Sladki Vrh, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino, bodo tako kot vsako kot vsako tri kritiške razprave. Ob tem bodo pozornost namenili tudi prevajajanju poezije – letos je izbran jezik albanščina.
Nova romana Funny pisatelja Mihe Mazzinija in V Elvisovi sobi pisatelja Sebastijana Preglja je izdala založba Goga, 26. literarno-glasbeni festival Živa književnost bo vrtinčil besede in zvoke med 7. in 14. junijem na odru pred ŠKUC-em na Starem trgu 21 v Ljubljani.
V Izoli se začenja petnajsti mednarodni filmski festival Kino Otok. Program na osrednjem prizorišču, Manziolijevem trgu, bo v odprla tradicionalna “projekcija presenečenja”. Letošnji, jubilejni festival bo do nedelje, 9. junija, potekal na znanih prizoriščih in novih kotičkih.Poleg odraslih ljubiteljev sedme umetnosti bodo svoj filmski pristan v Izoli med petkom in nedeljo našli tudi mladi in najmlajši filmoljubi. ''Podmornica – Otok za mularijo'', program za otroke, mlade in družine, se bo zasidrala na novo festivalsko prizorišče.
V Novi Gorici bo festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, v osmih dneh gostil pisatelje in pisateljice z različnih koncev sveta, večeri bodo namenjeni koncertom, popoldnevi različnim performansom, predavanjem in okroglim mizam. Letošnja osma izvedba etno in jazz festivala Glasbe sveta, ki ima svoje osrednje domovanje na gradu Kromberk v Novi Gorici, kjer je doslej s programom bogatil utrip meseca avgusta, se letos začenja že 2. junija. Festival bo koncertno prisoten tudi v Italiji, v Gledališču Verdi in Avditoriju v Gorici.
15. sezona Knjižnice pod krošnjami bo združila 15 krajev in 24 poletnih lokacij, projekt pa v sezoni pritegne celo do 40.000 domačih in tudi tujih bralcev. Gostja oddaje bo idejna vodja Tina Popovič.
Neveljaven email naslov