Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pascal Bruckner in Frédéric Beigbeder na 31. slovenskem knjižnem sejmu

30.11.2014

V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.

V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.

Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.

Znebiti se moramo občutka krivde

Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je  dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa.  Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:

“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”

V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.

“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči.  Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”

Pisanje zaradi spominjanja

Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.

“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”

Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”

Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”

“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”


Pascal Bruckner in Frédéric Beigbeder na 31. slovenskem knjižnem sejmu

30.11.2014

V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.

V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.

Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.

Znebiti se moramo občutka krivde

Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je  dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa.  Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:

“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”

V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.

“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči.  Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”

Pisanje zaradi spominjanja

Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.

“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”

Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”

Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”

“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”


30.05.2022

Pogovor z umetniškim direktorjem festivala 57. Borštnikovo srečanje Alešem Novakom

V Mariboru se je ob 14. uri s programom Mlado gledališče začel 57. festival Borštnikovo srečanje, ki bo potekal vse do 12. junija. Tekmovalni del festivala, ki ponuja pregled najboljše slovenske gledališke produkcije, se bo začel v četrtek, slovesno ga bodo odprli v petek. Borštnikovo srečanje, ki ponuja tudi pester spremljevalni program, poleg domačih in tujih predstav več strokovnih dogodkov, pogovore z ustvarjalci, koncerte, razstave, bodo sklenili 12. junija s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Borštnikov prstan bodo letos nadeli igralcu Ivu Barišiču, dolgoletnemu članu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.


26.05.2022

BIO27: Supervernakularno

V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.


25.05.2022

Sejem Liber.ac predstavlja bogastvo slovenskega znanstvenega založništva

Sejem akademske knjige Liber.ac se je po dveh letih spletnih različic vrnil v Foersterjev vrt v Ljubljani. Tokrat prinaša tudi bogat spremljevalni program in se uveljvalja kot specializiran tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja kulturno-komunikacijsko središče, ki povezuje vse akterje s področja akademske knjige. Pri nas letno izide več kot 1000 znanstvenih publikacij, ki najdejo mesto tudi na policah najuglednejših svetovnih knjižnic, medtem ko v domači javnosti mnogokrat ostajajo prezrte.


24.05.2022

16. Svetovna gverila

Letošnji 16. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila osvetljuje različne prostore v središču Ljubljane, pa tudi v nekaterih bolj oddaljenih predelih mesta. Osrednje prizorišče dogajanja je tudi tokrat galerija Vžigalica, kjer je na ogled osrednja festivalska razstava.


20.05.2022

Priporočilo: Matej Povše

Fotoreporter je avtor razstave To je vojna! Razstavljene fotografije so nastale med tritedenskim snemanjem dogodkov v Kijevu in njegovi okolici ter mestu Lvov. Nahajajo se v osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše, kjer je avtor predstavil 9 fotografij. Na zapisovanje dogodkov v Ukrajini se je odpravil takoj po začetku vojne. Njegovo knjižno priporočilo je kakopak v znamenju Ukrajine, filmsko pa … v znamenju današnjega svetovnega dneva čebel. In še pozor: razstavo To je vojna! v atriju ljubljanske Mestne hiše si lahko ogledate le še do nedelje, 22. maja.


17.05.2022

Majski salon 2022

Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo, pripravljajo jo namreč že od leta 1909 in predstavlja tradicionalno letno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so doslej le dvakrat pripravili izven Ljubljane, in sicer v Ajdovščini in lani v Kopru, letos pa so predstavitev sodobne likovne umetnosti umestili v veliko razstavišče Kibla Portal v Mariboru. Tam je na letošnji razstavi Majski salon, ki tokrat nosi naslov MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev, razstavljenih skoraj 700 likovnih del 220 sodelujočih umetnikov in umetnic.


16.05.2022

Vodnik po transverzali

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.


14.05.2022

Življenje je sen - premiera v Drami SNG Maribor

Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.


13.05.2022

Priporočilo: Luka Kropivnik

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.


12.05.2022

Prostor: Nova avtobusna postaja

V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.


11.05.2022

Razstava Back to Black

Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.


10.05.2022

France Marolt, poklon

France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.


09.05.2022

Na Radiu Študent je že 10 let na sporedu edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji »Kontrola leta«

9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.


07.06.2022

Ilustracije Hane Stupica in slike Tine Dobrajc

V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.


06.05.2022

Priporočilo: Dragan Barbutovski

Letos zaznamujemo 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Na ti dve obletnici bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb.", katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Nekatere zgodbe so že objavljene na spletnem portalu rtvslo.si. Vodja projekta je Dragan Barbutovski, sicer direktor British Councila v Sloveniji.


05.05.2022

Radijska igra o usodi Marine Melhiorce

Danes ob 22.05 bo na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS premiera radijske igre »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce, o usodi Marine Melhiorce, ki ni le tihotapila živega srebra, pač pa je za zdaj tudi najstarejša poimensko znana prekupčevalka s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega. Radijska igra je nastala na podlagi monodrame, v kateri v vlogi Melhiorce nastopa idrijska igralka Metka Pavšič.


04.05.2022

Ob slikanicah se učim marsikaj o svetu

Manica Musil že vrsto let ustvarja avtorske slikanice in z njimi osvaja tuje založbe, mednarodni trg in mlade bralce. V večini slikanic nastopajo živali, saj ji to omogoča več ustvarjalne svobode. Trinajst slikanic, med njimi so Koza Cilka, Pobalinska pujsa, Čarobna školjka, Komar Janez in novejše Lev Robi, Slon Stane, Mravljinčar Franc ter Midva sva pujsa, so izšle v 13 prevodih. Avtorica sicer ne šteje držav, v katerih so že izdali njene slikanice, a jih imajo poleg mnogih evropskih držav tudi na Kitajskem, v Turčiji, Pakistanu, Indiji, Braziliji in še kje. Posneti risanke po slikanicah Manice Musil je najnovejši projekt, na to pa uspešna mariborska avtorica še vedno čaka, a naj bi ga slovenski ustvarjalci uresničili, in to v sodelovanju s tujimi koproducenti.


03.05.2022

Postprodukcija: Iz likovne zbirke festivala Art Stays in Vegetacije

Razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki


02.05.2022

"Slovenci, Slovenke! Takoj na delo za obnovo domovine!"

"Nema odmora, dok traje obnova!" je eden izmed stavkov, ki je v besednjaku ostal iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko je obnovo takratne države zaznamovalo udarniško delo. Temu je posvečena tudi razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, ki jo je z dokumenti iz arhivov in časopisnimi poročili pripravila zgodovinarka Gorenjskega muzeja Marija Kos. Kot pravi, so to bili časi, ki so bili prežeti z evforijo, graditvijo nove države izjemno delovne generacije, novo politično ideologijo in velikimi pričakovanji, ki pa so na koncu marsikomu prinesla lahko tudi velika razočaranja. Razstava bo na ogled do 11. junija 2022.


Stran 20 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov