Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.
Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.
Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.
Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa. Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:
“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”
V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.
“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči. Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”
Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.
“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”
Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”
Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”
“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.
Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.
Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.
Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa. Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:
“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”
V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.
“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči. Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”
Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.
“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”
Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”
Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”
“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”
Letošnji Festival dokumentarnega filma bo po lanski spletni izdaji spet odprl vrata kinodvoran, ob tem pa so za vse, ki filme raje gledate doma, obdržali tudi možnost ogleda nekaterih filmov na spletu.
Valerie Wolf Gang prikazuje večletno umetniško raziskovanje umetne inteligence v povezavi z novimi mediji na razstavi v Galeriji Tobačna 001.
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta. Tega so leta 2016 začele različne novomeške ustanove, ki so si zadale pomembno nalogo odkriti zgodovinska dejstva o ženskah, ki so delovale v turbulentnem obdobju konec 19. in v začetku 20. stoletja in ki so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki obudi spomin nanje in na njihovo spregledano vlogo.
Mila Peršin je študentka Akademije za vizualne umetnost, smer konceptualizacija prostora, zanima jo vse, kar je povezano s filmom, od igre in režije do produkcije. Trenutno jo kot mlado igralko spremljamo v televizijski seriji Sekirca v med, z gledališkim režiserjem Matjažem Bergerjem pa bo letos sodelovala pri dveh uprizoritvah Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu.
Kultni kiosk K67 arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga od včeraj stoji v vhodni avli kultne stavbe iz 30 let, Palais de Tokyo, ki se nahaja na vrhu popularne ploščadi Trocadero. Gre za prvi kiosk iz obnovljene in tehnološko popolnoma posodobljene proizvodnje. V njem bodo razstavljene publikacije in revije razupite milanske modne znamke Bottega Veneta, ki bo kiosk za svoje promocijske namene postavila še v drugih italijanskih mestih. Številna naročila iz tujine so sprožila izziv za popolnoma novo proizvodnjo kioska, ki pa ohranja prvoten volumenski prostor. "Ohranila ga ni toliko tehnologija, kot človekovo merilo, geometrija in odprta celična struktura."
Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. Knjižna zbirka, namenjena mladim bralcem od 10. leta naprej, je pri Mladinski knjigi začela izhajati pred 70 leti. Zasnoval jo je njen prvi urednik, pesnik Ivan Minatti. Od takrat je izšlo več kot 350 del slovenske in svetovne mladinske književnosti. V jubilejnem letu zbirka Sinji galeb nadaljuje tako z objavljanjem del slovenskih avtorjev in avtoric kot s posredovanjem knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.
V Slovenskem etnografskem muzeju letos že četrto leto predstavljajo pustne šege naših pokrajin. Gre za maske in like, ki jih je v preteklem letu muzej odkupil za svojo zbirko in da teh takoj ne pospravijo v depo, jih predstavijo in ob tem ozaveščajo o pestrosti pustnih šeg v Sloveniji. Letos so tam do 13. marca na ogled Liški pustjé, ki so od leta 2020 vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine. O ta grdih, ta lepih in bakrenih maskah, pa tudi o pustu, nam je več povedala avtorica in kustosinja razstave, magistrica Adela Pukl.
Magister umetnosti, akademski slikar Uroš Weinberger ustvarja na področju sodobnega figuralnega slikarstva, muralov in intermedijskih instalacij. Poleg delovanja na področju vizualne umetnosti ustvarja tudi avtorsko glasbo. Je član novomeškega kolektiva Moveknowledgement, ki bo aprila izdal šesti album Lying Cobra. Kaj ga pri ustvarjanju navdihuje in kaj priporoča?
Te dni je izšla nova revija CUKR, ki se je rodila z novim prostorom, Cukrarno. V prvi številki v svoje tematsko središče postavlja prostor. Namenjena je umetnosti in življenju kot načinu komunikacije in stičišču svetov, ki jih ni mogoče združiti drugače kot skozi umetniški proces. Njeni ustanovitelji upajo, da revija CUKR ne bo samo odpirala novih prostorov, temveč, da bo tudi sam postala nov prostor.
Katja Felle je koroška vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Parizu in Slovenj Gradcu, deluje na področjih slikarstva, umetnostnega izobraževanja ter umetniškega dela z družbenimi skupinami in institucijami. Razstava 500 GB je njeno nadaljevanje razvijanja sodobnega slikarskega medija, saj se že nekaj let ukvarja z digitalnimi mediji, povezanimi s slikarsko prezentacijo.
Pri Beletrini je včeraj uradno izšla avtobiografija Toneta Vogrinca z naslovom Vsi me kličejo Tona, njen izid pa sovpada z njegovim 80 rojstnim dnem, ki ga bo praznoval jutri. Na predstavitvi knjige v ljubljanskem BTC-ju so bili skorajda vsi ključni igralci ‘zlatega obdobja slovenskega smučanja’ od Bojana Križaja do vražjih slovenk, ključni funkcionarji smučarske zveze 80’ in 90’ih let kot tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Zanimivo življensko pot je Tonetu Vogrincu na papir in v biografijo Vsi me kličejo Tona pomagal spraviti naš kolega, radijski novinar, kolumnist, dokumentarist, romanopisec in navdušen smučar Marko Radmilovič. Nastanku te knjige je, kot je pogosto v takih primerih, botrovalo usodno srečanje na neki prireditvi in morda nepremišljena Markova izjava, ‘to bi moralo biti v knjigi’.
Vizualni umetnik, magister slikarstva Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...
Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane so razvijali začetek kitajskega interneta, avtomatizirali tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. V Kinodvoru bodo v ponedeljek popoldne predstavili dokumentarni film o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.
Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.
Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."
Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle
Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.
Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.
Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.
Neveljaven email naslov