Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
Film, ki pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti
Irski ilustrator, stripar in filmar Tomm Moore si je nominacijo Ameriške filmske akademije v kategoriji animiranih filmov prislužil že s prvencem Skrivnost iz Kellsa. Prestižno uvrstitev med kandidate za oskarja pa mu je prinesel (deloma tudi v ročni tehniki akvarela narejeni) celovečerec Pesem morja. Evropska filmska akademija ga je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) razglasila za najboljši animirani film letošnjega leta! Pesem morja se je zdaj z Animateke preselila na redni spored ljubljanskega mestnega kina, kjer bo znotraj programskega sklopa Kinobalon na ogled od danes do 31. decembra, pozneje pa v vseh slovenskih kinematografih.
“Ta film res dobro pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti. Kako lahko skozi zgodbe razmišljamo ali predelujemo neke težave, težke stvari, ki so se nam v življenju zgodile. Ta dediščina zgodb, ki jo Ben dobi od svoje mame, je zanj zelo pomembna. Hkrati pa se mi zdi, da Tomm Moore hoče povedati, da so te zgodbe zelo pomembne; na Irskem je ta tradicija še vedno močnejša, veliko močnejša kot pri nas … Da je velika škoda, če te zgodbe izgubimo. In da počasi vseeno izginjajo, nam uhajajo iz spomina. To, se mi zdi, je njegov poudarek. Da te zgodbe niso samo zgodbe, ampak hkrati sporočajo o našem odnosu do narave, do našega okolja in tudi do nas samih.”
– Špela Frlic, pravljičarka in pripovedovalka, avtorica knjižice in soavtorica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
“Filmski program za otroke Kinobalon je dobil ime po filmski klasiki Alberta Lamorissa Rdeči balon. In ta film skušamo znova in znova oživljati. Ena od stvari, ki jih zdaj pripravljamo, je spomladanski koncert, na katerem bo kinotečni pianist Andrej Goričar skupaj z otroki iz njegove glasbene šole film glasbeno spremljal v živo. Tako da otroci že gledajo film, že delajo in aprila nam bodo pokazali svojo glasbeno različico k temu filmu.”
– Petra Slatinšek, vodja filmske vzgoje ter programa za otroke in mlade Kinobalon, soavtorica in urednica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
Film, ki pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti
Irski ilustrator, stripar in filmar Tomm Moore si je nominacijo Ameriške filmske akademije v kategoriji animiranih filmov prislužil že s prvencem Skrivnost iz Kellsa. Prestižno uvrstitev med kandidate za oskarja pa mu je prinesel (deloma tudi v ročni tehniki akvarela narejeni) celovečerec Pesem morja. Evropska filmska akademija ga je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) razglasila za najboljši animirani film letošnjega leta! Pesem morja se je zdaj z Animateke preselila na redni spored ljubljanskega mestnega kina, kjer bo znotraj programskega sklopa Kinobalon na ogled od danes do 31. decembra, pozneje pa v vseh slovenskih kinematografih.
“Ta film res dobro pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti. Kako lahko skozi zgodbe razmišljamo ali predelujemo neke težave, težke stvari, ki so se nam v življenju zgodile. Ta dediščina zgodb, ki jo Ben dobi od svoje mame, je zanj zelo pomembna. Hkrati pa se mi zdi, da Tomm Moore hoče povedati, da so te zgodbe zelo pomembne; na Irskem je ta tradicija še vedno močnejša, veliko močnejša kot pri nas … Da je velika škoda, če te zgodbe izgubimo. In da počasi vseeno izginjajo, nam uhajajo iz spomina. To, se mi zdi, je njegov poudarek. Da te zgodbe niso samo zgodbe, ampak hkrati sporočajo o našem odnosu do narave, do našega okolja in tudi do nas samih.”
– Špela Frlic, pravljičarka in pripovedovalka, avtorica knjižice in soavtorica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
“Filmski program za otroke Kinobalon je dobil ime po filmski klasiki Alberta Lamorissa Rdeči balon. In ta film skušamo znova in znova oživljati. Ena od stvari, ki jih zdaj pripravljamo, je spomladanski koncert, na katerem bo kinotečni pianist Andrej Goričar skupaj z otroki iz njegove glasbene šole film glasbeno spremljal v živo. Tako da otroci že gledajo film, že delajo in aprila nam bodo pokazali svojo glasbeno različico k temu filmu.”
– Petra Slatinšek, vodja filmske vzgoje ter programa za otroke in mlade Kinobalon, soavtorica in urednica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov