Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
Film, ki pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti
Irski ilustrator, stripar in filmar Tomm Moore si je nominacijo Ameriške filmske akademije v kategoriji animiranih filmov prislužil že s prvencem Skrivnost iz Kellsa. Prestižno uvrstitev med kandidate za oskarja pa mu je prinesel (deloma tudi v ročni tehniki akvarela narejeni) celovečerec Pesem morja. Evropska filmska akademija ga je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) razglasila za najboljši animirani film letošnjega leta! Pesem morja se je zdaj z Animateke preselila na redni spored ljubljanskega mestnega kina, kjer bo znotraj programskega sklopa Kinobalon na ogled od danes do 31. decembra, pozneje pa v vseh slovenskih kinematografih.
“Ta film res dobro pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti. Kako lahko skozi zgodbe razmišljamo ali predelujemo neke težave, težke stvari, ki so se nam v življenju zgodile. Ta dediščina zgodb, ki jo Ben dobi od svoje mame, je zanj zelo pomembna. Hkrati pa se mi zdi, da Tomm Moore hoče povedati, da so te zgodbe zelo pomembne; na Irskem je ta tradicija še vedno močnejša, veliko močnejša kot pri nas … Da je velika škoda, če te zgodbe izgubimo. In da počasi vseeno izginjajo, nam uhajajo iz spomina. To, se mi zdi, je njegov poudarek. Da te zgodbe niso samo zgodbe, ampak hkrati sporočajo o našem odnosu do narave, do našega okolja in tudi do nas samih.”
– Špela Frlic, pravljičarka in pripovedovalka, avtorica knjižice in soavtorica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
“Filmski program za otroke Kinobalon je dobil ime po filmski klasiki Alberta Lamorissa Rdeči balon. In ta film skušamo znova in znova oživljati. Ena od stvari, ki jih zdaj pripravljamo, je spomladanski koncert, na katerem bo kinotečni pianist Andrej Goričar skupaj z otroki iz njegove glasbene šole film glasbeno spremljal v živo. Tako da otroci že gledajo film, že delajo in aprila nam bodo pokazali svojo glasbeno različico k temu filmu.”
– Petra Slatinšek, vodja filmske vzgoje ter programa za otroke in mlade Kinobalon, soavtorica in urednica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
Film, ki pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti
Irski ilustrator, stripar in filmar Tomm Moore si je nominacijo Ameriške filmske akademije v kategoriji animiranih filmov prislužil že s prvencem Skrivnost iz Kellsa. Prestižno uvrstitev med kandidate za oskarja pa mu je prinesel (deloma tudi v ročni tehniki akvarela narejeni) celovečerec Pesem morja. Evropska filmska akademija ga je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) razglasila za najboljši animirani film letošnjega leta! Pesem morja se je zdaj z Animateke preselila na redni spored ljubljanskega mestnega kina, kjer bo znotraj programskega sklopa Kinobalon na ogled od danes do 31. decembra, pozneje pa v vseh slovenskih kinematografih.
“Ta film res dobro pokaže, kako nam zgodbe pomagajo živeti, preživeti. Kako lahko skozi zgodbe razmišljamo ali predelujemo neke težave, težke stvari, ki so se nam v življenju zgodile. Ta dediščina zgodb, ki jo Ben dobi od svoje mame, je zanj zelo pomembna. Hkrati pa se mi zdi, da Tomm Moore hoče povedati, da so te zgodbe zelo pomembne; na Irskem je ta tradicija še vedno močnejša, veliko močnejša kot pri nas … Da je velika škoda, če te zgodbe izgubimo. In da počasi vseeno izginjajo, nam uhajajo iz spomina. To, se mi zdi, je njegov poudarek. Da te zgodbe niso samo zgodbe, ampak hkrati sporočajo o našem odnosu do narave, do našega okolja in tudi do nas samih.”
– Špela Frlic, pravljičarka in pripovedovalka, avtorica knjižice in soavtorica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
“Filmski program za otroke Kinobalon je dobil ime po filmski klasiki Alberta Lamorissa Rdeči balon. In ta film skušamo znova in znova oživljati. Ena od stvari, ki jih zdaj pripravljamo, je spomladanski koncert, na katerem bo kinotečni pianist Andrej Goričar skupaj z otroki iz njegove glasbene šole film glasbeno spremljal v živo. Tako da otroci že gledajo film, že delajo in aprila nam bodo pokazali svojo glasbeno različico k temu filmu.”
– Petra Slatinšek, vodja filmske vzgoje ter programa za otroke in mlade Kinobalon, soavtorica in urednica pedagoškega gradiva o Pesmi morja
Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabijo na ogled letošnje pregledne razstave projektov fakultete. Kot pravijo, je prostor naš in vsakokratno vsakogaršnji.
Pred dvema dnevoma so v Hrastniku predstavili program drugega festivala delavskega filma Kamerat. Tudi letos bodo projekcije filmov v izjemnih ambientih industrijske dediščine. Tam je bil tudi Gorazd Rečnik, ki se je ogledal tudi eno od prizorišč, kjer bodo letos prikazovali filme – rudarski rov.
Ne le, da se je filozofija zahodnega sveta rodila na vrtovih, po katerih so hodili starogrški filozofi, vrt je tudi prostor za mitološke zgodbe. Za peteršilj so nekoč verjeli, da uspeva le dobremu človeku in da gre seme, preden vzklije, kar devetkrat k hudiču in tisto, ki ni vzklilo, je gotovo vzel sam vrag. Še več takih zgodb o zanimivih rastlinah, zelenjavi in ljudeh, ki so jo imel radi, je zbranih v knjigi, ki je izšla pri Mladinski knjigi, Fižolozofija, dramaturginje, novinarke in odlične zapisovalke besed Irene Štaudohar. Eno prvih semen, ki ga je posadila sama, je bilo seme boba, rastline, ki so jo Pitagorejci zaradi oblike zrna, ki spominja na moška moda, sovražili.
V dnevih, ko odštevamo do 16. junija, do 50-letnice vala 202, se spominjamo tudi nekdanjih sodelavcev, novinarjev in voditeljev, ki so v 50 letni zgodovini sooblikovali program Vala 202. Eden takih je tudi voditelj, pevec in scenarist Boris Kopitar, ki je prav na Valu 202 začel svojo voditeljsko pot. Kot se spomni, je bil eden izmed več kot tristotih, ki so takrat, sredi sedemdesetih let, poslali prošnjo za delo na Valu 202. Bil je voditelj in novinar, ki si je izmislil rubriko Kaj bom bil, ko bom velik. Katero knjigo pa si je domislil za knjižno priporočilo?
V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.
Mednarodni filmski festival v Izoli in premiera v novomeškem Anton Podbevšek Teatru.
V Mariboru se je ob 14. uri s programom Mlado gledališče začel 57. festival Borštnikovo srečanje, ki bo potekal vse do 12. junija. Tekmovalni del festivala, ki ponuja pregled najboljše slovenske gledališke produkcije, se bo začel v četrtek, slovesno ga bodo odprli v petek. Borštnikovo srečanje, ki ponuja tudi pester spremljevalni program, poleg domačih in tujih predstav več strokovnih dogodkov, pogovore z ustvarjalci, koncerte, razstave, bodo sklenili 12. junija s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Borštnikov prstan bodo letos nadeli igralcu Ivu Barišiču, dolgoletnemu članu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.
Sejem akademske knjige Liber.ac se je po dveh letih spletnih različic vrnil v Foersterjev vrt v Ljubljani. Tokrat prinaša tudi bogat spremljevalni program in se uveljvalja kot specializiran tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja kulturno-komunikacijsko središče, ki povezuje vse akterje s področja akademske knjige. Pri nas letno izide več kot 1000 znanstvenih publikacij, ki najdejo mesto tudi na policah najuglednejših svetovnih knjižnic, medtem ko v domači javnosti mnogokrat ostajajo prezrte.
Letošnji 16. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila osvetljuje različne prostore v središču Ljubljane, pa tudi v nekaterih bolj oddaljenih predelih mesta. Osrednje prizorišče dogajanja je tudi tokrat galerija Vžigalica, kjer je na ogled osrednja festivalska razstava.
Fotoreporter je avtor razstave To je vojna! Razstavljene fotografije so nastale med tritedenskim snemanjem dogodkov v Kijevu in njegovi okolici ter mestu Lvov. Nahajajo se v osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše, kjer je avtor predstavil 9 fotografij. Na zapisovanje dogodkov v Ukrajini se je odpravil takoj po začetku vojne. Njegovo knjižno priporočilo je kakopak v znamenju Ukrajine, filmsko pa … v znamenju današnjega svetovnega dneva čebel. In še pozor: razstavo To je vojna! v atriju ljubljanske Mestne hiše si lahko ogledate le še do nedelje, 22. maja.
Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo, pripravljajo jo namreč že od leta 1909 in predstavlja tradicionalno letno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so doslej le dvakrat pripravili izven Ljubljane, in sicer v Ajdovščini in lani v Kopru, letos pa so predstavitev sodobne likovne umetnosti umestili v veliko razstavišče Kibla Portal v Mariboru. Tam je na letošnji razstavi Majski salon, ki tokrat nosi naslov MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev, razstavljenih skoraj 700 likovnih del 220 sodelujočih umetnikov in umetnic.
Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.
Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.
Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.
V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.
Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.
France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.
9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.
V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.
Neveljaven email naslov