Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Kot vrhunec letošnje razstavne sezone v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pripravljajo nocoj slavnostno odprtje retrospektivne razstave akademskega slikarja Valentina Omana. Vrhunec je za galerijo dvojen, saj umetniku namenjajo novo pridobljene razstavne prostore na več kot 600 m2. Projekt, ki so ga pripravili skupaj s kolegi iz Muzeja moderne umetnosti Koroške v Celovcu in kulturnega centra Künstlerhaus na Dunaju, se bo končal z odprtjem razstave v Kostanjevici na Krki. Predstavili so ga na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri je bil tudi umetnik Valentin Oman. Premiera drame ''Rose Bernd'' nemškega dramatika Gerharta Hauptmanna, Nobelovega nagrajenca za književnost, v režiji Mateje Koležnik je zadnja premiera v sezoni 2015/16 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Avtorski projekt ''Želim si …'' v režiji Juša A. Zidarja, ki je nastal je na podlagi izbranih besedil z natečaja NAJST, s pomočjo evropskih sredstev za vzgojo občinstva, pa bo nocoj premierno na ogled na velikem odru SNG Drama Ljubljana
Moje ulice so projekt Zavoda Divja misel, pri katerem so že pred več kot desetimi leti začeli zbirati in snemati spomine meščank in meščanov o življenju v Ljubljani nekoč. Zdaj pa so zgodbe Mojih ulic dobile tudi videoobliko, pod katero se podpisuje režiserka Anja Medved. Skupaj jih je nastalo 23 in ogledati si jih bo mogoče na razstavi z naslovom Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljane. Jack in Leigh Ruby sta bila poklicna prevaranta, ki sta delovala v Ameriki in Avstraliji. Specializirala sta se za zavarovalniške goljufije, pri tem sta pogosto uporabljala fotografijo, film in posnetke nadzornih kamer. Nazadnje so ju aretirali zaradi goljufije, pri kateri sta izvedla tatvino v svoji lastni hiši, in ju zaprli za več kot desetletje. V tem času sta se prek odvetnika spoznala z umetnikoma in producentoma Eve Sussman in Simonom Leejem. Skupaj so naredili film Incident v avtopralnici, ki sodi v žanr »rekonstrukcije/ponovne uprizoritve«.
“Očka se s fičkom pelje, trebuh melje kislo zelje,” je bil priljubljen izrek v časih, ko so po Jugoslaviji množično vozili fički. Avto, ki je ime dobil po glavnem junaku iz stripa, v katerem je bil glavni lik Kurir Fičo, je bil trideset let sen in realnost vsakega poštenega državljana. Povzročil je motorizacijo Jugoslavije, uporabljala ga je policija, vojska in enote prve pomoči, več let je bil tudi edino vozilo za učenje novih voznikov v avtošolah. Fiča ali fička spremljajo številne zgodbe, največkrat povezane s potjo na morje, pa tudi s tem, koliko krat jim je kakšno “zakuhal” na cesti. Fenomen fička se s prenehanjem porizvodnje ni končal, ampak je šele dobro zaživel in danes se ga številni spominjajo z nostalgijo in nasmehom na ustih.
Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.
Tomaž Alauf je na pohod ob nekdanji italijanski žici prvič stopil kot osnovnošolec in takrat prejel značko s podobo ilegalca. Zbirateljska strast ga je sicer prijela pozneje a zdaj njegova zbirka obsega več kot 3000 različnih spominskih predmetov, povezanih s tradicionalnim ljubljanskim pohodom okoli žice. Del zbirke je zdaj na ogled na razstavi z naslovom Strast, imenovana Pohod v središču Ljubljane, v Galeriji Kresija.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova želijo predati sporočilo, da muzej in umetnost gojita utopično zavest, ki je za človeka ključna. Ko izgubimo utopično zavest in sanje, ostane samo še prisila – neoliberalni kapitalizem. Temu se lahko za nekaj časa izognete ob ogledu razstave z naslovom Nizkoproračunske utopije.
V oddaji Kulturnicah tokrat o treh premierah: 'Republika Slovenija'' – koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda maska; ''3 zime'' - drama hrvaške avtorice Tene Štivičić v režiji Barbare Hieng Samobor v Mestnem gledališču ljubljanskem; ''Medved in mali'' avtorice Katje Gehrmann v režiji Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
S koncertom Orkestra Slovenske filharmonije se v Ljubljani začenjajo 31. Slovenski glasbeni dnevi. Festival že od začetka glasbene dogodke povezuje z znanstvenimi predavanji, tradicijo združuje s sodobnostjo in odpira priložnosti za izvedbe novih slovenskih del. V Lendavi so predstavili priprave na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 in razstavo grafik španskega oziroma katalonskega umetnika Joana Mirója. V razstavišču Monfort v Portorožu je na ogled razstava ''Potenciali, talenti in pacienti '' dveh slikarjev, Marka Jakšeta in Mitje Ficka, ki se tokrat predstavljata v umetniškem dvogovoru po izboru kustosa Andreja Medveda. Premieri:: - ''Esej o slepoti'' v Mini teatru Ljubljana. Odrska interpretacija romana portugalskega nobelovca Joséja Saramaga je prva slovenska postavitev kateregakoli Saramagovih del. - ''Valentiniada'' bavarskega komika Karla Valentina in dramatičarke Žanine Mirčevske v režiji Eduarda Milerja v SNG Drama Ljubljana.
V oddaji o premieri dramskega baleta Dr. Živago v ljubljanski operi, o razstavi Staša Kleindiensta na idrijskem gradu in o premieri predstave Cucki v ptujskem mestnem gledališču.
Najdrznejši in najdirektnejši med žanri, filmska grozljivka, ostaja v fokusu festivala žanrskega filma Kurja polt. Letošnji tretji festival Kurja polt s kulti, klasikami in žanrskimi odpadniki bo do nedelje potekal v Slovenski Kinoteki in Kinodvoru.
Premiera predstave Neli ni več, odprtje razstave Zbirka kot volja in predstava in slovenska premira filma Mama
V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20-ih odprli razstavo z naslovom Nikola Tesla - človek prihodnosti. To so pripravili v sodelovanju z Muzejem Nikola Tesla v Beogradu.
Biografija Williama Shakespeara z naslovom ''Will in svet'' Stephena Greenblatta je Knjižna novost založbe Beletrina. Stephena Greenblatt. ameriški literarni kritik, akademik teoretik, eden največjih specialistov za renesanso in v zadnjih desetletjih gotovo eden najbolj izpostavljenih poznavalcev Williama Shakespeara bo 30. junija gostoval na festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu. Premieri: - romantični balet ''Gusar'' skladatelja Adolpha Adama v SNG Opera in balet Maribor - ''(Moj) Devetsto'' - avtorski projekt Patrizie Jurinčič v Slovenskem stalnem gledališču Trst
V spomladansko razpoloženi Bologni, središču Emillie Romagne – v mestu, ki se ponaša z najstarejšo univerzo v Evropi – so danes odprli že tradicionalni največji knjižni sejem otroške in mladinske literature na svetu. Zdaj pa še o eni današnjih gledaliških predstav, ki sodi v teden slovenske drame; ta se bo končal v soboto. Radijsko-gledališka predstava Tolkalo je sicer iz leta 2015, a je prav danes še kako aktualna, saj govori o tem, kako tuja multinacionalna družba ob pomoči slovenske podružnice s sedežem v davčni oazi dobi dovoljenje za svoje sporno početje v naši državi.
Mednarodno uveljavljeni glasbenik Nejc Lavrenčič, pianist, ki je študiral v Bruslju in se specializiral v interpretaciji samospeva, je prejel že številne nagrade - tako na domačih kot na tujih tekmovanjih. Izvajanje samospeva ga je poneslo tudi na prestižna prizorišča in festivale v ZDA, Kanadi, Franciji, Španiji in Belgiji. Kot umetniški in programski vodja je zasnoval ciklus Glas iz davnine. Pet koncertov v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Kulturno umetniškega zavoda PerArtem se bo zvrstilo na novem koncertnem prizorišču v ljubljanskem Tivoliju, v Cekinovem gradu. V Ljubljani se danes začne 17. Mednarodni klubski festival Orto fest. Na klubskem festivalu z najdaljšo tradicijo, ki spodbuja delovanje klubskega prizorišča in bogati kulturni utrip prestolnice, bo na odru Orto bara v 27ih dneh nastopilo kar 34 domačih in tujih glasbenih skupin.
Prva slovenska plesna zasedba flamenka CoraViento bo danes na odru Katedrale Kina Šiška v Ljubljani premierno predstavila plesno-glasbeno predstavo z naslovom (NI)SEM. Projekt, ki premika meje domače umetnosti flamenka, združuje plesalce, glasbenike in ustvarjalce z različnih področij in držav. ''Nočna nezgoda'', ''Vsa ta nevidna svetloba'', ''Moj Mihael'', ''Kotlar, krojač, vojak, vohun'' so knjižne novosti v zbirki Roman založbe Mladinska knjiga.
Pri nas imamo tudi leta 1966 ustanovljeni Francoski inštitut, ki je del mreže francoskih kulturnih ustanov v tujini. Mednarodna organizacija za frankofonijo namreč združuje 80 držav; od teh jih ima 23 status opazovalke. Med njimi je tudi Slovenija. Poslanstvo instituta je širjenje francoskega jezika in kulture in del tega je tudi festival frankofonskega filma, ki so ga letos pripravili že petič – a njegov namen ni samo to.
V nedeljo, 27. marca, na Svetovni dan gledališča, bo v Prešernovem gledališču v Kranju slavnostno odprtje 46. Tedna slovenske drame. Na otvoritveni slovesnosti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom. Premierna uprizoritev Butnskale Emila Filipčiča in Marka Derganca v režiji Vita Tauferja, ki sta pripravila Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče, pa bo odprla letošnji festival Teden slovenske drame.
Danes v Kulturnicah o filmskem festivalu mladih za mlade Kinotrip v Kinodvoru, omenili bomo kar dve premieri za najmlajše čeških avtorjev. In nov avtorski projekt po Kralju Ubuju Jerneja Lorencija »Ljubezen do bližnjega« v Novi gorici.
Neveljaven email naslov
