Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Premiera predstave Veliki pok, začetek festivala Sonica in otvoritev fotografske razstave Na tankem ledu
Tokrat o filmih "Višja sila", "Feniks" in temu, kaj nas čaka konec tedna.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
Prolog v 25. Liffe s Simonom Popkom, Hansom Pettrom Mollandom in Golobom, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju.
Bili smo na premieri otroške opere Kaznovana radovednost Pavla Šivica, ki jo je pripravilo Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in Akademijo za glasbo v Ljubljani. Nekaj besed pa smo namenili tudi razstavi Pet očetov Neninega otroka - Marijan Amalietti.
V najmlajšem slovenskem poklicnem gledališču Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo na ogled 38. premiera: plesno-gledališka predstava ''Pars pro Witkacy'' avtorice Magdalene Reiter. Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo premierno uprizoril baleta: ''Stabat Mater'' v koreografiji Edwarda Cluga in ''Nevarna razmerja'' v koreografiji in režiji Valentine Turcu in Lea Mujića. Ob 35. letnici slavne Butnskale, kultne radijske igre iz konca sedemdesetih avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, je pri Založbi Ebesede d.o.o. izšla stripovska izdaja celotne epopeje. Zvočni zapis je v stripovsko obliko zapisal Marko Derganc.
V današnji oddaji o novi zbirki zborovskih skladb skladatelja in dirigenta Rada Simonitija za mešane, moške in ženske zbore Preproste besede ter o premieri literarne klasike Veliki Gatsby v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slišali boste režiserja Ivico Buljana in Matijo Gobca.
V SNG Drama Ljubljana se nocoj začenjajo jesenska večerna branja. Med 5. novembrom in 3. decembrom bodo v okviru programskega sklopa ''Nova branja z bralnimi uprizoritvami'' prvič predstavili ali na novo prebrali pet slovenskih dramskih besedil. Med novembrskimi novostmi bo devet novih gledaliških premier, premiera koprodukcije Čarobna gora v Trstu, gostovanje indonezijskega senčnega gledališča... Slovensko komorno glasbeno gledališče nadaljuje z uspešnimi predstavami, ki se vrstijo po vsej Sloveniji. Nocoj bo spet gostovalo v Ljubljani. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma bo premierno uprizorilo groteskno operno kriminalko v enem dejanju ''Zmikavt in stara devica'', ki jo je napisal Gian Carlo Menotti.
Himalajski vodja Aleš Kunaver, razstava v Muzeju novejše zgodovine. Tadej Pogačar pregledno v Moderni galeriji.
Kako bi se razvijala zgodovina Slovencev, če bi Trubarjeva dela brali v slovenskem jeziku pred 450 leti?, je na predstavitvi knjige ''Primož Trubar, Cerkveni red 1564'' poudaril Drago Sukič, predsednik Združenja Trubarjev forum. Gre za eno najpomembnejših del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki ga mnogi poznamo le iz šolskih beril kot avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku. Knjigo sta pri Založbi ZRC SAZU skupaj izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Združenje Trubarjev forum. Znanstvenokritčne izdaje in prevoda v sodobni slovenski jezik pa se je lotil dr. Kozma Ahačič.
Prva premiera ljubljanskega baletnega ansambla v novi sezoni bo celovečerna predstava ''Tristan in Izolda'' v koreografiji mladega romunskega koreografa Dana Datcuja. Keltska legenda z motivom romantične, pa tudi tragične ljubezni, prvič zapisana v 12. stoletju, ostaja aktualna v vseh obdobjih in različnih umetnostnih zvrsteh. Tudi nova baletna predstava z avtorsko glasbo Saše Kalana z odlomki iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda se opira na idejo o romantični ljubezni in na tezo o nesmrtnosti, kakršno v človeško bivanje prinaša umetnost. Jakčev dom, ki je osrednji galerijski prostor v Novem mestu, praznuje 30 letnico razstavne dejavnosti. Nocoj ob 18-ih bodo v domu odprli prenovljeno stalno razstavo umetniški del Božidarja Jakca. V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so sinoči odprli razstavo, ki je poklon slikarju, po katerem nosi galerija ime in hrani njegovo zbirko, hkrati pa predstavlja zelo zanimivo obdobje med letoma 1965 in 1975.
O razstavi Rudniki kulture-od industrije do umetniške revolucije, plesni predstavi Sezona lova in o novem portalu dostopno.si ter filmu za slepe in slabovidne.
Legendarna knjižna zbirka Odisej, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je najstarejša slovenska zbirka namenjena mladini. Pod njenim okriljem izhajajo mladinski romani priznanih slovenskih in svetovnih avtorjev. Zbirka Odisej letos praznuje 40-letnico. Tudi filmske mojstrovine nam razkrivajo različne zgodbe. V Slovenski Kinoteki bosta na ogled: ''Osem in pol (81)'' režiserja Federica Fellinija in ''Belfast, Maine'' režiserja Fredericka Wisemana.
Neveljaven email naslov