Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Zgodba o nenavadnem človeku, o človeku, ki je postal genij, in o geniju, ki je ostal človek
Doctor universalis ali kar akademija znanosti so Ukrajinci poimenovali enega od najpomembnejših in najbolj znanih svojih rojakov. Bogdan Tykholoz, idejni vodja labirinta o Franku in direktor Nacionalnega literarnega spominskega muzeja Ivana Franka v Lvovu:
“Franko je bil izjemen človek, napisal je več kot 6000 različnih del, pisal je poezijo, literaturo, ukvarjal se je s filozofijo, politiko, pisal je tudi znanstvene članke, biološke in zgodovinske. V ukrajinščino je prevedel dela 200 avtorjev iz štirinajstih jezikov. Govoril jih je 20. Slovensko je razumel in bral, ni pa iz slovenščine prevajal. Imel je svojo knjižnico, ki je štela več kot 12.000 knjig.”
Ivan Franko je živel je ob koncu 19. stoletja in že takrat je zagovarjal idejo o emancipaciji žensk ter podpiral žensko gibanje v Galiciji. In ravno zaradi njegovih idej v času, ko pravzaprav še ni bilo Ukrajine in je bilo ozemlje razdeljeno med avstro-ogrsko monarhijo in Rusko cesarstvo, je Ivan Franko pomemben še danes. Bogdan Tykholoz:
“Čeprav je bil človek Avstro-Ogrske, ni razmišljal imperialistično, ampak je vedno govoril, da bi morala biti Ukrajina združena ter biti del Evrope, ne le geografsko, pač pa tudi v glavah ljudi.”
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Fotografska razstava Portreti v galeriji Simulaker v Novem mestu. In še vsaj dva poletna knjižna namiga.
O predstavi Pista sveta, video instalaciji Pod črnimi palmami, knjižni namig pa je izraelski pisatelj Amos Oz.
Bili smo na otvoritvi blejskega filmskega festivala, na Mladih rimah na Metelkovi, v Kinodvorišče bomo pokukali in na fotografsko razstavo »Drive in". In da, v Kulturnicah bo nastopal tudi Rade Šebedžija.
Tokrat o 26. Mednarodnem festivalu Poletje Imago Sloveniae, o gledališki predstavi Srce na dlani in o Bled film festivalu ter Festivalu 35mm filma.
V Sloveniji se te dni mudi avtor pri nas izjemno uspešnega prvenca Sibirska vzgoja, ene najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v zadnjem obdobju. Nikolaj Lilin, ruski avtor, ki že 10 let živi v Italiji, je v prvencu opisal Evropi neznani svet Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk. V tej nenavadni skupnosti ''poštenih tatov'', v kateri se je rodil Lilin, starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Te dni pa je pri nas izšel še drugi roman Prosti pad, ki se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, in je literarizirana pripoved nekoga, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. ''Božidar Jakac in fotografija'' je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja, ki ga nocoj ob 19.00 predstavljajo v Moderni galeriji. ''Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna'' je naslov razstave ob stoletnici prve svetovne vojne v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. ''Michael Kohlhaas'' - premiera igre o korupciji Heinricha von Kleista v režiji režiserja Nikole Zavišiča je zadnja premiera letošnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. S projekcijo avstralskega filma ’’Dežela vmes’’ se v Ljubljani začenja 5. festival migrantskega filma.
Galerija-Muzej Lendava bo do konca septembra gostila razstavo grafik svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye. 80 listov njegove prve grafične serije ''Los Caprichos'' je nastalo med špansko gospodarsko krizo v 18. stoletju, upodabljanje takratne družbe pa je še kako aktualno tudi danes.
Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska in muzeji, ki so dostopni vsem.
Kaj dela arhitekturo za arhitekturo je večno in temeljno vprašanje. Kako pa se to vprašanje veže na temo letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki zajema celo stoletje in se glasi: ''Temelji / prevzemanje modernosti od leta 1914 do 2014''. Temo je izbral letošnji kurator bienala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Med 52-imi državami se Slovenija letos prvič predstavlja v razstavišču Arsenale s projektom ''Problem vožnje po vesolju'', ki sta ga skupaj zastavila Dragan Živadinov in Miha Turšič v organizaciji Ksevt. Vesoljska arhitektura, ki v polju arhitekture še ni povsod vzpostavljena, bo tudi tema simpozija, ki bo v času bienala drugi sklop slovenske predstavitve, tretji pa Slovenska arhitektura 20. stoletja,ki ga je pripravil dr. Peter Krečič. Mednarodni festival poezije na vodi z naslovom ''Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem'' bo potekal danes v Ljubljani in jutri v Celju . Galerija-Muzej Lendava danes na lendavskem gradu predstavlja razstavo grafik iz cikla Los Caprichos svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye.
Pred 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji in ob 100. obletnici začetka I. svetovne vojne v Kulturnicah o nekaterih knjižnih novostih založbe Miš, ki se posvečajo nesmislom vojne. Gre za slikanico Damijana in Lucije Stepančič Anton in roman o novozelanskih bratih Bratova vojna Davida Hilla. V oddaji pa tudi o razstavi o spletni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji From yu to me Aleksandre Domanović v galeriji P74.
10. mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema bo do 8. junija v Izoli in Ljubljani predstavil pestro paleto filmov iz različnih geografskih regij, ki zrcalijo družbeno realnost. 7. Godibodi – festival sodobne avtorske in etno glasbe – pa bo do 8. junija na koncertnih prizoriščih v Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju predstavil novo slovensko avtorsko glasbo in različne glasbene ustvarjalce. Spremljevalni program festivala Godibodi vključuje več delavnic, razstav in okroglo mizo z naslovom ''Resonančnost – v glasbi, umetnosti, znanosti, filozofiji, prostoru in življenju''.
O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 2000 let od prve urbane poselitve območja Ljubljane obeležili z razstavo Emona: mesto v imperiju. Pogovarjali smo se s kustosinjo in soavtorico razstave dr. Bernardo Županek.V oddaji pa tudi o 5. festivalu narečne književnosti Dialekta 2014.
Začenjajo se festivali Druga godba, JazZagorje in Fotonični trenutki-Mesec fotografije 2014.
Neveljaven email naslov