Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

31.10.2019

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner

Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”


Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

31.10.2019

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner

Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”


18.09.2014

Kulturnice - Oblikovanje, gledališče

Začenja se 24. bienale oblikovanja, ob 17.00 bo premierno uprizorjena uličnogledališka predstava Sam med vsemi Gledališča Ane Monro, spomnimo pa tudi na gledališko predstavo Izbrisani 25.671 v režiji Oliverja Frljića.


17.09.2014

Tobelija

Na 21. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto v Ljubljani : slovenska premiera predstave ''Tobelija'' Ljubomirja Đurkovića v režiji Nicka Upperja.Od premiere, ki je bila aprila v Dramskem teatru v Vratzih, je predstava uspešno gostovala na festivalih v Bolgariji in Makedoniji ter prejela že pet nagrad. Kulturno društvo B-51 postavlja Tobelijo že drugič na oder festivala Ex Ponto, tokrat v slovensko-bolgarsko-slovenski koprodukciji članov evropske kulturne mreže NETA. Tudi drugo uprizoritev je po 14. letih režiral Nick Upper. ''Modra pomlad'' v Cankarjevem domu odpira ciklus sodobnega japonskega filma. V ljubljanskih Križankah pa bo premierna uprizoritev izvirnega slovenskega muzikala "Cvetje v jeseni".


15.09.2014

EX Ponto

EX Ponto, razstava na Ptuju Živeti z vojno


16.09.2014

Nekje vmes, Gledališče gledalce išče

Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.


16.09.2014

Nekje vmes, Gledališče gledalce išče

Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.


11.09.2014

Zlata čeveljčka, Električni golaž, Šina fest

V Mestnem gledališču ljubljanskem bo premiera gledališke predstave Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša, režiser in fotograf Ven Jemeršić predstavlja svojo novo zbirko pesmi z naslovom Električni golaž, v Idriji se začne tridnevni festival eksperimentalne glasbe Šina fest.


10.09.2014

Filmi, fotografije, knjige

V portoroškem Avditoriju se nocoj začne 17. edicija Festivala slovenskega filma. Letošnji program so sestavili Igor Prassel, vodja festivala, ter članici programskega odbora Bojana Bregar in Katja Čičigoj. V Mali galeriji v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo ob 20-ih odprli razstavo del fotografa Boruta Peterlina z naslovom ‘’Ostal si del te pokrajine, njenih lepot in bolečine’’. Novomeška založba Goga je dopoldne v Ljubljani predstavila tri nove izdaje slovenskih avtorjev: roman ''Sabina'' avtorja Tomaža Kosmača, roman ''Izbrisana'' avtorja Mihe Mazzinija in knjigo ''Pax Putina'' avtorja Andreja Stoparja.


08.09.2014

Svetlobna gverila

Festival Svetlobna gverila in Večni september.


06.09.2014

Mostra

Reportaža z beneškega festivala.


05.09.2014

Na Noetovi barki ob osmih

Mini teater Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s premiero igre ''Na Noetovi barki ob osmih'' - predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V letošnji sezoni pa Mini teater skupno pripravlja 7 premier, 3 za otroke in mladino, 4 pa so vključene v postdramski program. Prva premiera v novi sezoni v Mestnem gledališču Ptuj ''Fašenk!'' – avtorski projekt igralke Barbare Kukovec. Festival Maribor 2014.


03.09.2014

Cirkus je...!

Cirkus je...! je naslov 7. mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf!, ki se danes začne v Ljubljani. Gre pravzaprav za drugi del festivala v organizaciji Zavoda Buffeto s podporniki, ki bo v naši prestolnici deset dni gostil umetnike iz različnih držav.


04.09.2014

Cerkovna ordninga in Lov na podgane

V tokratnih Kulturnicah se bomo posvetili razstavi Cerkev slovenskega jezika in predstavi Lov na podgane.


02.09.2014

29. Vilenica & Ex-tempore Piran 2014

29. mednarodni literarni festival Vilenica uradno jutri odpira svoja vrata, drevi pa ga bodo uvedli literarni predvečeri. Programski dogodki festivala se bodo na različnih prizoriščih zvrstili do sobote. Mednarodni Ex-tempore Piran 2014 se bo končal v soboto. Ex-tempore keramike letos praznuje 15 let, slikarski Ex-tempore pa bo prihodnje leto obeležil pol stoletja.


01.09.2014

Metulji iz Fukušime

Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.


22.08.2014

Festivali

17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani


25.08.2014

Dunajski kulturni salon v Trstu

V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.


26.08.2014

Obletnice: Puhar, Pahor, Rebula

Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.


27.08.2014

71. Beneški filmski festival & 18. Dnevi poezije in vina

Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.


28.08.2014

Festivali po Sloveniji

V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.


29.08.2014

Knjiga, lutke in film

Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.


Stran 81 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov