Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Z 12. Kantfestom se danes v Rušah začenja 15. festival Letni oder. S festivala pa v antikvariate. Če ste knjižni molji, ste zagotovo že kdaj pobrskali tudi med starimi knjigami v antikvariatu. V Sloveniji najdemo najmanj deset večjih antikvariatov, vedno več pa jih deluje tudi na spletu. Toda pravi zbiratelji in ljubitelji starih knjig pravijo, da ga ni čez obisk prodajalne, kjer diši po starem papirju.
''Kronika ptiča navijalca'' je delo japonskega pisatelja Harukija Murakamija, s katerim se je dokončno uveljavil na svetovnem zemljevidu romanopiscev. Galerija Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto predstavlja razstavo umetnice Nataše Skušek z naslovom ''Pravi moški''.
18. festival ''Zmaj ma mlade'' v Postojni 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty v Novem mestu 4. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti 1. filmski maraton MUVIT/6x60 v Radovljici
V okviru 62. Festivala Ljubljana bo danes premierno predstavljen eden najprepoznavnejših muzikalov, ki govori o slavi, dobroti, spletkah in kontroverznosti. Evita. Glasbo zanj je napisal sloviti Andrew Lloyd Weber, besedila pa je prispeval Tim Rice. V našo prestolnico zgodbo o Evi Peron skupaj z igralci iz londonskega West Enda prinaša stari znanec ljubljanskega festivala, režiser in glavni koreograf Mykal Rand; med drugim smo že lahko občudovali njegova dela Hair in Jesus Christ Superstar. V Novem mestu se danes začenjajo 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
V današnji oddaji se bomo posvetili temeljni knjigi muslimanske vere, ki je bila nedavno v celoti in iz izvirnika prevedena v slovenski jezik. Več o prevodu Korana prevajalec Mohsen Alhady.
V mariborski Kibli oziroma v galeriji KiBela bomo preverili razstavo Nočne živali, in obiskali Črenšovce, kjer od ponedeljka poteka Jenamena fest. Zvečer bodo tam predstavili pesniško zbirko Slavice Hozjan Sapač Razpotja z dotiki, pogledali pa bomo tudi kako potekata na festivalu kiparska in slikarska kolonija. Ter za konec še: 20 let glasbenih seminarjev na gradu Podsreda.
Nina Zagoričnik se bo oglasila iz kamnitega mesta, ki julija in avgusta postane kulisa dubrovniškega poletnega festivala. Dubrovnik festival glasbe in gledališča gosti že od leta 1950, kaj se tam dogaja letos pa lahko slišite v oddaji.
V Kamniku ze je začel že enajsti festival Kamfest v Ljubljani pa je na vrsti festival PUF.
Od Kolpe in Schengenfesta do Bleda in Okarine, vmes pa še šest novosti Mladinske knjige.
Neveljaven email naslov