Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

31.10.2019

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner

Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”


Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

31.10.2019

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner

Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”


09.01.2014

Pazite na otroke v P74

Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.


08.01.2014

Kultura na Primorskem

Ob 110 letnici rojstva Srečka Kosovela predstava v Novi Gorici.


07.01.2014

Zelena utopija in ReForma

Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.


06.01.2014

Štefka Drolc v Kinoteki

Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.


03.01.2014

Pogoji (in) možnosti

Slovenska Kinoteka je novo leto začela z uverturo v veliko tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.


02.01.2014

Razstava Vezi v Trstu

V razstavnem prostoru VUD, blizu tržaške obale na ulici Via Diaz bodo med 17.01. in 8.02. na ogled unikatni leseni izdelki sedmih slovenkih avtorjev in skupin. Med avtorji, ki dodo svoje izdelke predstavili na razstavi Vezi, so tudi Dejan Pfeifer ter Klara Zalokar in Klemen Zupančič.


30.12.2013

Stanko - zgodba o starcu in hiši

Serija fotografij Stanko, fotografa Hermana Čatra, prikazuje zgodbo o odmaknjenem življenju posebnega moža na slovenskem podeželju. Fotografska knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.


23.12.2013

Knjižne novosti Celjske Mohorjeve

Pesmi Ericha Kästnerja (gostja, prevajalka: Nada Grošelj) in nov prevod romana ameriške pisateljice Toni Morisson (gost, prevajalec Jože Stabej. V oddaji še: napoved slovenske predpremiere Volk z Wall Streeta s Katarino Čas v stranski vlogi.


20.12.2013

Made in US

Made in US - skupinska razstava v Galeriji Vžigalica; knjigi: 'Molusk' Tomaža Šalamuna, 'Vrvohodska umetnost prevajanja' Štefana Vevarja; glasbena premiera: 'Novoletni capriccio' vseprimorskega mladinskega orkestra Nova filharmonija


19.12.2013

Depeched Big Banda Krško ...

Depeched Big Banda Krško v Cankarjevem domu, gost Aleš Suša. Razstava Rog Lab - Tovarna, ki dela samo sebe, gostja Urška Jurman. Zadnja letošnja predstava Škrip inc., gostja Jelena Rusjan.


18.12.2013

Retrospektiva: Gabriel Stupica

O retrospektivni razstavi Gabriela Stupice v Moderni Galeriji pripoveduje kustosinja, dotaknemo pa se še razstave v galeriji Cankarjevega doma, kjer gostuje Vatroslav Kuliš ter Dela na papirju. Umetnika Hvičin Vang in Metod Frilc pa sta v galeriji Alkatraz (AKC Metelekova) odprla razstavo Ikone socializma.


17.12.2013

Labirint časa in kulture

Sprehodili smo se po Labirintu časa, retrospektivni razstavi Jožeta Ciuhe, obiskali Pepelko, baletno predstavo za najmlajše in prepletli poezijo in glasbo z dogodkom Horror Mundi.


16.12.2013

Film Maček Muri in polno branja

Kako je bilo na premieri 3D filma o črnem mačku Muriju, pod katerega se podpisuje režiser Boris Dolenc ter o tem, da tudi zelje ni samo zelje. Študentska založba je zbirko Koda obogatila z novostmi: Lenoba - Manfred Koch in Zelje in spolnost - Svetlana slapšak.


12.12.2013

Od Sinatre do Dada cafeja...

Obletnica rojstva Franka Sinatre. Razstava mašnih plaščev iz muzejskih depojev. Premiera predstave Maček z vrečo opotečo v Lutkovnem gledališču Maribor. Predstava Škrip inc. Jelene Rusjan v Kinu Šiška. Cafe Dada v MGL.


09.12.2013

Muzejski knjižni sejem

Obiskali smo Muzejski knjižni sejem v Narodnem muzeju Slovenije. Tam je vodja knjižnice Anja Dular. V kinu Šiška bo nocoj premiera Luftballet 2, sogovornik bo Vlado G. Repnik, napovedujemo pa tudi poletni koncert v Zagrebu. Nastopili bodo Pixies.


10.12.2013

Čap, Matjaž Kajzer in Ku-Ku

Ob 100 obletnici rojstva režiserja Františka Čapa so v Slovenski Kinoteki pripravili retrospektivo posvečeno režizerju, ki je pri nas najbolj znan po celovečercu Vesna. Iz velikih platen smo se podali še na male zaslone, kjer bo kmalu zaživela nova nanizanka Kdo je Tomaž Kajzer. Za konec pa smo se vrnili na začetek, Radio Slovenija in njegova kukavica namreč praznujeta 85 let.


06.12.2013

Dve premieri, dve razstavi

Premiera komične drame Nema poroka (režija Dino Mustafić) v Drami SNG Maribor. Krstna izvedba Jaz, Batman (avtor in režiser Vinko Möderndorfer) v Prešernovem gledališču Kran. Razstava mladih umetnikov v galeriji Media Nox ter sedma knjiga iz zbirke Carniola Archaeologica.


05.12.2013

Pavla nad prepadom

Slovensko mladinsko gledališče, premiera Pavla nas prepadom, režiser Matjaž Pograjc. Alpinistka in podjetnica Pavla Jesih.


04.12.2013

Lahko noč otroci

Nova zgoščenka 1. programa Radia Slovenija. 17 novih pravljic Lahko noč otroci.


03.12.2013

Ta veseli dan kulture

Nova Gorica in Gorica do 6. decembra gosti 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, tokrat na temo »De.fragmentacija«. Na oder SLG Celje jutri premierno stopa Pika Nogavička. Aida pa danes premierno prihaja na oder mariborske opere.


Stran 91 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov