Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
100 let konservatorske dejavnosti na severovzhodu Slovenije, o kulturni ponudbi z Dolenjske in, seveda, v Mariboru, na Borštnikovem srečanju.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Obiskali smo Uscano vas v Šentjakobskem gledališču, pogledali kam je tokrat odšel Asterix in preverili dogodke na Borštnikovem srečanju.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. Danes se je začel tudi 6 Bienale vizualnih sporočil Slovenije, v Novem mestu so odprli razstavo z naslovom Sonce in kamen, podelili pa so tudi 10. nagrado Kristine Brenkove, zvečer pa bodo podelili še Sovretovo nagrado.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. V ljubljanski Kinoteki in mariborskem Udarniku pa smo preverili, kaj vse prinaša festival japonskega filma.
Nova premiera baleta Trnuljčica v dveh dejanjih. V vlogi speče lepotice bo nocoj nastopila Tjaša Kmetec. Jutri bo v tej vlogi Ana Klašnja. S spoštovanjem do zgodovine jazza, a s pogledom uprtim v njegovo prihodnost bo na Ravnah na Koroškem od danes pa do sobote odzvanjal jazz. Kako, da je dobil mesto v Spodnji mežiški dolini, v mestu železa in jekla, kjer je bilo včasih slišati kladiva in peči, o tem vodja projekta Jazz Ravne, Robi Jamnik.
Vojašnica postane kulturni center KULT 3000, predstava SNG Nova Gorica Morilec, italijanski umetnik razstavlja kavo.
90 let Kinodvora, 20 let Maske, 30 let Irwin, operna predstava Granatno jabolko SNG Maribor.
Predstava Gola v MGL, nastopajo: Alen Jelen, Nataša Barbara Gračnar, Jernej Gašperin in knjižne novosti založbe Mladinska knjiga.
Nove sile je naslov 10. meseca oblikovanja. V prestolnico je prinesel številne razstave in konference. Gost: Zmago Novak, direktor zavoda Bik.
Krleževa drama Adam in Eva v MGL, KC Trbovlje in projekt Trbovlje - novomedijsko mesto.
Gledališki projekt Osvajanje sreče je nastal v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prime Cut Productions iz Belfasta in East West Centra iz Sarajeva. Predstava po motivih istoimenskega dela britanskega filozofa, matematika in nobelovca Bertranda Russella. Režiser predstave je Haris Pašović. V oddaji nastopajo: Haris Pašović, Cornelius Macarty, Damjana Černe, Željko Hrs.
KinoDvor, razstava Za poljubčke je dobil vse, razstava Rezine, razstava Zmaga Posege.
V slovenskem jeziku obstaj le tristo oštevilčenih izvodov prestižne monografije z naslovom Večni Michelangelo. Nove sile je tema desete idaje meseca oblikovanja, ki ga organizatorji predstavljajo kot platformo za kreativne industrije in podjetja v državi. Vtisi ob premieri komedije Sedem let skomin.
MGL premiera predstave Sedem let skomin, Razstava Manual, Festival evropskega in mediteranskega filma, razstava Mešana Tehnika/Mixed Media Nataše Prosenc Stearns
Neveljaven email naslov