Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
''Arhivi - zakladnice spomina'' je naslov razstave, ki jo bodo ob 18-ih odprli v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova v Ljubljani. Pregledna razstava slovenske arhivske dediščine je skupen projekt 10ih arhivov – sedmih državnih in treh cerkvenih, ki hranijo gradivo od 9. stoletja do današnjih dni.. Arhivi na ogled postavljajo tisto najdragocenejše, najpomembnejše in najlepše, kar hranijo. ''Zgodovina knjige skozi knjige: Od prvih zapisov do e-knjige'', delo Rodericka Cavea in Sare Ayad, ki je izšlo pri založbi UMco, prinaša pet tisočletij pripovedi o knjigi.
V Kulturnicah tokrat o dveh festivalih: začenjata se 16. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore in Mali ogledni festival uličnega gledališča. Predstavili pa bomo tudi novo plesno premiero POZOR HUD PLES 2: VRNITEV LEGEND.
V Ljubljani se nadaljuje Fabula in začenja Corners. V četrtem dnevu 12. festivala Literature sveta – Fabula bodo trije dogodki: ''Pišem, torej sem'', ''Kdo zdaj tu laže'' in Finale Proznih mnogobojev. Corners – Turning Europe Inside Out (Obrnimo Evropo od znotraj navzven) je inovativna sodelovalna platforma umetnikov in občinstev z robov Evrope, ki se danes začenja v desetih evropskih mestih: Stockholmu, Donostiji oz./San Sebastiánu, Newcastlu na reki Tyne, Zagrebu, Reki, Beogradu, Gdańsku in Bariju in Ljubljani. Corners v Ljubljani vodi Zavod Exodos.
Festival Literaure sveta - Fabula 2015 Krstna uprizoritev predstave Neki novi tipi v Mestnem gledališču ljubljanskem 46. pevska revija Primorska poje
Literatura: Drame je naslov prve knjige dram Emila Filipčiča, pisatelja, performerja in igralca, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konec 20. stoletja. V knjigi je devet izbranih Filipčičevih dram – od Keglerja do Sužnja akcije. Kako postati človek je knjiga Aleša Debeljaka. Pesnik in esejist je objavil osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev. Kako postati človek je knjiga, ki je novost v avtorjem ustvarjalnem opusu. Ljubezen skozi zgodovino je delo Katarine Majerhold, filozofinje, ki že dobrih dvajset let raziskuje in se ukvarja s filozofijo čustev. Poleg treh domačih je Cankarjeva založba izdala še prevoda del tujih avtorjev: roman Ginster Siegfrieda Kracauerja, enega najpomembnejših in najproduktivnejših nemških intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in socioloških teoretikov 20. stoletja; in delo nizozemskega zgodovinarja knjige Adriaana van der Weela Spreminjanje naše besedilne zavesti. Film: Avtošola režiserja Janeza Burgerja - premierno v Kinu Komuna v Ljubljani.
Premiere: - Krstna uprizoritev besedila Luke Martina Škofa in Blaža Rejca ''Veš poet svoj dolg?'' v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. - ''24 ur'' avtorice Larise Javernik in režiserke Mateje Kokol - prva premiera v tretji sezoni BiTeatra v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana - ''Vsi junaki zbrani'' avtorice Drage Potočnjak v režiji Branka Potočana v Slovenskem mladinskem gledališču Razstavi: - ''Nenad Malešević: Dokumenti / Uvod v študijo prekinjanja'' v Galeriji Photon v Ljubljani - Spominska razstava del akademskega slikarja Apollonia Zvesta v Galeriji Medija v Zagorju
Koncert Jeana Sibiliusa v Kulturnem domu Domžale, začetek festivala sodobnega plesa Gibanica in nov film Jana Cvitkoviča.
Predstavili smo razstavo fotografij zidnih poslikav Tine Drčar in novosti Beletrine: Prozne mnogoboje in roman Panorama Dušana Šarotarja.
V Ljubljano, natančneje v Mini teater nocoj prihaja 1. Festival strpnosti. Se je pa zgodba za festivalom začela že pred osmimi leti v Zagrebu, takrat pod imenom Festival judovskega filma. O programu in dogajanju na festivalu sta spregovorila direktor Mini teatra Robert Waltl in Nataša Popović, ustanoviteljica zagrebškega festivala.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Dve razstavi: Kobetov tarok in Edo Murtić: Highway, 1952 ter 44. Rotterdamski mednarodni filmski festival v Kinodvoru
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.
Avtorica Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na televiziji Slovenija. Med drugim je s televizijsko ekipo obiskala vse celine in gledalcem predstavila dosežke slovenskih orkestrov, solistov in zborov v oddaji Opus, ki je na programu že dve desetletji. Ob tem pa Darja Korez Korenčan tudi piše. V svojem zadnjem delu Sopranistkine solze nas popelje v svet dogodkov na opernem odru in za njim. Že pred časom so v zbirki Veliki dirigenti pri založbi Pro Andy, ob pomoči Slovenske filharmonije, izdali knjigo Marka Koširja o hrvaškem dirigentu Lovru Matačiču v Sloveniji, v kateri je mimogrede, dirigiral več kot na Hrvaškem.
Neveljaven email naslov