Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Premiera predstave Glengarry Glen Ross, premiera dokumentarnega filma Lačni upora, knjiga Otroci knapov
V Pokrajinskem muzeju v Celju so predstavili knjigo ''Grofje in knezi Celjski'' avtorice Rolande Fugger Germadnik. Z njo želijo širši javnosti predstaviti tudi nekatera novejša strokovna spoznanja o mogočni srednjeveški plemiški družini, katere vzpon in tragičen propad sta od nekdaj burila duhove zgodovinarjev ter domišljijo umetnikov, pa tudi laičnih ljubiteljev zgodovinskih dejstev in mitov. Slovenska krstna uprizoritev besedila priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko''Evropa'' v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera drame francoskega avtorja Frederica Sonntaga z naslovom ''George Kaplan'' v režiji Jake Andreja Vojevca v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstavo ''Source Image: Gledališče pisem'' iz avtorske trilogije Barbare Novakovič Kolenc, po dramskem besedilu Za rep ujeta želja Pabla Picassa,pa bo Gledališče Muzeum premierno uprizorilo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Obsežen arhiv dokumentov in referenc avtorskega gledališča Muzeum pa bo na ogled na pregledni razstavi Gubanje časa- Gledališče Muzeum: 20 let, ki jo bodo odprli 8.januarja 2015.
V Kulturnicah smo tokrat počastili Ježka in njegovih 100 let. Predstavili smo tudi gibalno-plesno-glasbeno predstavo Solo za dva (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli ...).
V kulturni četrti Šiška v Ljubljani, natančneje: na Trgu prekomorskih brigad 1, bodo danes ob 19.00 v dveh galerijah – Galeriji P74 in v Galeriji Photon – odprli novi razstavi. Mednarodno skupinsko razstavo z naslovom ''Copy – Paste'' predstavlja Galerija Photon. Center in Galerija P74 pa razstavo z naslovom ''Druga eksplozija: devetdeseta leta (uvod)'', ki je del raziskovalnega in izobraževalnega projekta dveh galerij: Centra in Galerije P74 Ljubljana in Koroške galerije umetnosti Slovenj Gradec.
V Kulturnicah tokrat o festivalu Lezbična četrt, odprtju spominske sobe Jožeta Tisnikarja in odprtju razstave Hermana Gvardjančiča,
15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.
15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.
V Kulturnicah tokrat o gledališki plesni predstavi 20th Century fog- Megla stoletja, o 5. Primorskem pravljičnem festivalu in o dveh knjigah Sebastijana Preglja - Kronika pozabljanja in Sama Dražuniča- Enakonočje v Montevideu.
O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.
O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.
Lutkovno gledališče Ljubljana s premiero Zverjašček ter razstava v Prešernovi hiši v Kranju, Zdravljica 1844-2014.
S slovensko premiero Rozamunde se nocoj ob 20h v Miniteatru zaključuje Minifest. Tihana Ćulafić je za vlogo Rozamunde prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na 12. Mednarodnem gledališkem festivalu malih gledaliških form v Bolgariji, predstava pa je bila na Festivalu Infant leta 2013 proglašena tudi za najboljšo predstavo v celoti. V Kulturnicah pa več o ostalih premierah: performansu Delta, operi Vojna in mir in predstavi Trst, mesto v vojni.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.
Bili smo na predstavi mladih gledaliških ustvarjalcev z naslovom Hamletovanje, opozorili smo na piranske dneve arhitekture in preverili, kaj prinaša Liffe.
Neveljaven email naslov