Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
V Ljubljani se bo začel drugi festival glasbenega filma Naj se rola z naslovom Ikonične zgodbe na velikem platnu, v Trbovljah pa pripravljajo 12. festival novomedijske umetnosti Speculum Artium z naslovom Okno v svet.
Jernej Lorenci, ki je pred dvema letoma za predstavo Kralj Ubu prejel prestižno evropsko nagrado za novo gledališko realnost premio europa, je znan po inovativnem in svojstvenem pristopu h gledališču. Nocoj bo na velikem odru SNG Drame na sporedu njegov avtorski projekt Pogovori o ljubezni.
Prešernovo mesto je bilo že od nekdaj mesto likovnih umetnosti. Nekdaj so avtorje podpirale tudi tovarne, ki so imele svoje razstavne prostore in denar za odkup umetnin. In čeprav so prišli časi, ko so podjetja drugo za drugim propadla, je umetnost vedno znova vstajala in preživela. Za to sta zaslužna tudi Likovno društvo Kranj ter pobudnik in umetniški vodja Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, akademski slikar Klavdij Tutta. Festival, letos s temo Črno in Belo, že osmo leto prinaša na ogled velika imena tuja likovne umetnosti, kot so Dali, Picasso, Banksy in Dado, pa tudi domača – prav vsak si lahko brezplačno ogleda umetnine več kot 120-ih avtorjev iz petindvajsetih držav.
V Filmogledu na na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali kateri film zaradi glasbe’, odgovarja umetnik Matej Andraž Vogrinčič.
V fokusu letošnjega festivala sodobnih umetnosti, Mesto žensk so tudi videastke, ženske ustvarjalke v filmu in videu. Če bi vas nekdo ustavil na cesti in prosil, da se spomnite kakšne ženske filmske ustvarjalke zadnjih 25 let, kako dolg bi bil odgovor? O tem smo se pogovarjali s filmarko in vodjo programa v Slovenski kinoteki Varjo Močnik, ter umetnico, ki ustvarja na področju videa, filma, performansa in novih medijev Ano Čigon.
V Filmogledu na vprašanje ‘ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma’, odgovarja Nerina Kocijančič, filmska kritičarka in publicistka. Izbrala je glasbo iz treh filmov režiserja Jima Jarmusha: Stranger than paradise, Bolj čudno kot raj, Dead Man, Mrtvec in Broken Flowers, Strti cvetovi.
Društvo za promocijo žensk v kulturi je tudi letos pripravilo festival sodobnih umetnosti Mesto žensk – in to jubilejnega. Čeprav je bilo pri prvem veliko odklonilnih odzivov in so mu različne avtorice prerokovale kratko življenjsko dobo, bo izvedba letošnjega že 25-a. V zadnjih letih se je na področju ženskih umetnic marsikaj spremenilo in šlo na bolje, strukturne možnosti za delovanje umetnic so še vedno slabe. Večina je samozaposlenih v kulturi in njihov status je izjemno prekaren.
Slovenija je edina država na svetu, ki ima na kvadratni kilometer površine največ zvonikov, vseh skupaj več kot dva tisoč. Z zvoniki pa so seveda povezane tudi stolpne ure, ki so s svojim mehanizmom v preteklosti olajšale delo zvonarjem. Do zdaj se je z najstarejšo pri nas ponašala ljubljanska mestna hiša, zdaj pa se lahko tudi z najimenitnejšo. Uro, ki je lani praznovala tristo let in ki jo je leta 1718 izdelal Bavarec Balthazar Hoffman, je namreč temeljito prenovil in restavriral Samo Kukovičič, edini restavrator za mehanske ure pri nas. Pravi, da gre rotovška ura prav z lahkoto tudi ob bok drugim evropskim astronomskim uram, saj njeno urno kolesje poganja kroglo, ki nas spomni na to, kateri del dneva je, svetli ali temni, in da je vesel, da je Mestna občina Ljubljana prepoznala vrednost, ki jo imajo stolpne ure kot del naše nepremične kulturne dediščine.
Jože Plečnik je bil globoko veren človek in sakralna arhitektura mu je pomenila vrhunec, s katerim se je z ustvarjanjem približal božjemu. In čeprav ga v prvi vrsti poznamo kot velikega arhitekta, je oblikoval tudi majhne predmete, ki so bistveni prav za cerkveno liturgijo. Njegovi kelihi, moštrance, ciboriji in zakramentarij so pred dnevi pripotovali iz Vatikanskih muzejev, v katerih so bili premierno predstavljeni čez poletje in so že na ogled v Mestnem muzeju v Ljubljani, na razstavi Plečnik in sveto.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja režiserka Gaja Möderndorfer. Njen kratki film Nežka, je bil uvrščen v tekmovalni program mednarodnega festivala kratkih filmov Drama v Grčiji, je prejel prvo mednarodno nagrado za najboljši južnoevropski film.
Uka Brizani se je rodil sredi 30-ih let prejšnjega stoletja v revni družini v romskem naselju Moravska mahala. Njegov oče je sicer imel stik z glasbo, igral je na boben – tapan v pihalni godbi, sicer pa je bil nočni čuvaj na železniški postaji. Od kod tak dar in tako navdušenje nad glasbo pri njegovem najstarejšem sinu, marsikomu ni bilo jasno. Deloval je kot poliinstrumantalist, trobentač, skladatelj in aranžer. Bil je eden prvih romskih glasbenikov, ki niso igrali na porokah in v gostilnah; usmeril se je v džez in klasično glasbo. Igral je v simfoničnem orkestru, ustanovil zabavni orkester RTV Priština ter bil član ansambla Kosovski božuri. Življenje Uke Brizanija je v knjigi Glasbeni genij, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, opisal njegov sin, glasbenik Imer Trajo Brizani.
Srbska avtorica Radmila Lazić velja za upornico z razlogom, saj brez zadržkov piše o ljubezni, seksu, samoti in drugih, za nekatere še vedno občutljivih temah. Njena zbirka Blues Dorothy Parker je bila imenovana za najprovokativnejšo srbsko poezijo 20. stoletja. Pri naši založbi Beletrina je pred kratkim izšla dvojezična izdaja njenih pesmi z naslovom Brez anestezije.
Festival zvočnih in avdiovizualnih umetnosti Sonica bo na različnih prizoriščih v Ljubljani že enajstič pretresal sodobne trende na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe.
Danes namiguje dr. Peter Svetina, ki ob pisanju za otroke in mladino piše tudi strokovne članke o starejši slovenski in mladinski književnosti. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla njegova strokovna knjiga Metuljčki in mehaniki, v kateri raziskuje mladinsko književnost med obema vojnama in po drugi svetovni vojni ter v njej ugotavlja, kako so v socializmu temeljna dela slovenske mladinske književnosti po drugi vojni priredili oziroma očistili nezaželenih elementov, da so bila sprejemljiva za takratno politično ozračje. Vsekakor zanimivo branje, a Peter Svetina predlaga nekaj čisto drugega – pravljice dveh čeških avtorjev.
26. Mesto žensk sta odprli ulična in virtualna 3D razstava ''Nepozabne'', ki sta nastali ob izdaji istoimenske knjige. Kako naprej? je temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja letošnji festival in odgovarja: z oblikovanjem začasnih prostorov zbliževanja. 12. festival sodobne elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica sta na prizoriščih na različnih mestih napovedali vrtna koncertna serija in razstava v ljubljanski galeriji Equrna z naslovom ''Vrt, ki ga preganja raj''. Tak je tudi naslov teme letošnje Sonice, ki bo od danes do sobote, 26. septembra, povezala 19 dogodkov, na katerih se bo predstavilo 16 umetnikov iz devetih držav.
Kateri film ste si zapomnili zaradi glasbe ali katero glasbo zaradi filma? Na vprašanje odgovarja Jelka Stergel, direktorica 22. Festivala slovenskega filma, ki te dni poteka v portoroškem avditoriju.
Festivala predstavita direktorica FSF Jelka Stergel in kustos Festivala fotografije v Mariboru Vasja Nagy.
Delujeta v Domu KULture muziKafe na Ptuju, njuna priporočila pa so vsa po malem povezana s potovanji – v svet poezije, filma in v tisti pravi svet.
Pogovor z Evo Mahkovic, dramaturginjo in pisateljico, ki je v enem mesecu doživela izid dveh knjig: pri založbi Beletrina Na tak dan najbolj trpi mastercard, ki je zbirka njenih zapisov, objavljenih na Facebooku med decembrom 2016 in aprilom 2019, pri založbi VigeVageKnjige pa je izšla literarna-vizualna zbirka grotesk Vinjete straholjubca, skupni projekt z ilustratorko Evo Mlinar. Že osmo leto pa bodo pletli mrežo na festivalu Spider, ki se vedno znova, tokrat med 11. in 15. septembrom, pokaže s plesnimi in drugimi umetniškimi dosežki in prinaša inovativne, tudi radikalne poglede na lokalno in globalno kulturnopolitično vzdušje.
Neveljaven email naslov