Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


16.12.2014

Glengarry Glen Ross, Lačni upora, Otroci knapov

Premiera predstave Glengarry Glen Ross, premiera dokumentarnega filma Lačni upora, knjiga Otroci knapov


12.12.2014

Knjižna in gledališke novosti

V Pokrajinskem muzeju v Celju so predstavili knjigo ''Grofje in knezi Celjski'' avtorice Rolande Fugger Germadnik. Z njo želijo širši javnosti predstaviti tudi nekatera novejša strokovna spoznanja o mogočni srednjeveški plemiški družini, katere vzpon in tragičen propad sta od nekdaj burila duhove zgodovinarjev ter domišljijo umetnikov, pa tudi laičnih ljubiteljev zgodovinskih dejstev in mitov. Slovenska krstna uprizoritev besedila priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko''Evropa'' v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera drame francoskega avtorja Frederica Sonntaga z naslovom ''George Kaplan'' v režiji Jake Andreja Vojevca v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstavo ''Source Image: Gledališče pisem'' iz avtorske trilogije Barbare Novakovič Kolenc, po dramskem besedilu Za rep ujeta želja Pabla Picassa,pa bo Gledališče Muzeum premierno uprizorilo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Obsežen arhiv dokumentov in referenc avtorskega gledališča Muzeum pa bo na ogled na pregledni razstavi Gubanje časa- Gledališče Muzeum: 20 let, ki jo bodo odprli 8.januarja 2015.


15.12.2014

Ježek in Solo za dva

V Kulturnicah smo tokrat počastili Ježka in njegovih 100 let. Predstavili smo tudi gibalno-plesno-glasbeno predstavo Solo za dva (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli ...).


11.12.2014

KULTURNICE 11.12.2014

Kultura 202.


10.12.2014

Galeriji: P74 & Photon

V kulturni četrti Šiška v Ljubljani, natančneje: na Trgu prekomorskih brigad 1, bodo danes ob 19.00 v dveh galerijah – Galeriji P74 in v Galeriji Photon – odprli novi razstavi. Mednarodno skupinsko razstavo z naslovom ''Copy – Paste'' predstavlja Galerija Photon. Center in Galerija P74 pa razstavo z naslovom ''Druga eksplozija: devetdeseta leta (uvod)'', ki je del raziskovalnega in izobraževalnega projekta dveh galerij: Centra in Galerije P74 Ljubljana in Koroške galerije umetnosti Slovenj Gradec.


09.12.2014

Kulturnice 9.12.2014 in KKP

V Kulturnicah tokrat o festivalu Lezbična četrt, odprtju spominske sobe Jožeta Tisnikarja in odprtju razstave Hermana Gvardjančiča,


05.12.2014

5.12.2014 IN KKP

15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.


05.12.2014

KULTURNICE 5.12.2014 IN KKP

15. MEDNARODNI FESTIVAL MEDIJSKIH UMETNOSTI PIXXELPOINT. PREMIERA GLEDALIŠKO FILMSKEGA PERFORMANSA UPOR NI ČLOVEK V ANTON PODBEVŠEK TEATRU V NOVEMU MESTU. PREMIERA IGRE TUGOMER FRANA LEVSTIKA NA VELIKEM ODRU SNG DRAMA.


04.12.2014

Kulturnice 4.12.2014

V Kulturnicah tokrat o gledališki plesni predstavi 20th Century fog- Megla stoletja, o 5. Primorskem pravljičnem festivalu in o dveh knjigah Sebastijana Preglja - Kronika pozabljanja in Sama Dražuniča- Enakonočje v Montevideu.


28.11.2014

Kulturnice 28.11.2014

O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.


28.11.2014

Kulturnice 28.11.2014

O komediji Matjaža Zupančiča "Vorkšop na Moljera" in dveh filmskih festivalih: 6. festivalu neodvisnega filma in Festivalu filma LGBT.


27.11.2014

Zverjašček z Zdravljico

Lutkovno gledališče Ljubljana s premiero Zverjašček ter razstava v Prešernovi hiši v Kranju, Zdravljica 1844-2014.


02.12.2014

Premiere 2.12.2014

S slovensko premiero Rozamunde se nocoj ob 20h v Miniteatru zaključuje Minifest. Tihana Ćulafić je za vlogo Rozamunde prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na 12. Mednarodnem gledališkem festivalu malih gledaliških form v Bolgariji, predstava pa je bila na Festivalu Infant leta 2013 proglašena tudi za najboljšo predstavo v celoti. V Kulturnicah pa več o ostalih premierah: performansu Delta, operi Vojna in mir in predstavi Trst, mesto v vojni.


03.12.2014

Rim, Medija, Drugajanje

V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.


03.12.2014

Rim, Medija, Drugajanje

V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.


04.12.2014

Kulturnice 4. 12.2014

V Kulturnicah tokrat odkrivamo Rimske zgodbe, ogledali smo si delo 11 umetnikov in udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje ter obiskali festival Drugajanje.


18.11.2014

Novosti Cankarjeve zaližbe in LIFFe

Novosti Cankarjeve zaližbe in LIFFe


18.11.2014

Goli oder ,Živa, Life

Festivala Živa in Goli oder ter Liffe


21.11.2014

Kulturnice 21. 11.

Festivala Živa in Goli oder ter Liffe


21.11.2014

Hamletovanje, arhitektura in Liffe

Bili smo na predstavi mladih gledaliških ustvarjalcev z naslovom Hamletovanje, opozorili smo na piranske dneve arhitekture in preverili, kaj prinaša Liffe.


Stran 79 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov