Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
O umetniškem dogodku Zajtrk na travi slikarke Brede Puc Križman v ljubljanskem Tivoliju. Pa o razstavi Lov Nine Koželj v novomeškem Simulakru. In še o zvočnem dogodku v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
Abbine legendarne glasbene uspešnice bodo v nocoj že razprodanih Križankah pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla prvič zadonele v slovenskih prevodih glasbenika, kantavtorja Tomaža Domicelja. V ljubljanskem Mini teatru pa je bila včeraj zvečer premierno uprizorjena gledališka igra Glad po istoimenskem romanu Knuta Hamsuna, ki je s tem delom začel obdobje moderne evropske književnosti, vanjo pa vpeljal nov tip junaka: občutljivega in dovzetnega intelektualca. Avtor odrske priredbe, dramaturg in režiser nove interpretacije romana je Janez Pipan, nemirnega gladovalca igra Marko Mandić.
Zavod Bufeto pripravlja že 8. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf 2015. Danes se v organizaciji Slovenske filantropije v Ljubljani začenja tudi 6. Festival migrantskega filma, na Bledu pa poskus druge edicije mednarodnega filmskega festivala v Sloveniji Bled Film Festival.
Gledališče Koper ima drevi premiero, zadnjo v tej sezoni. Na oder postavljajo Pašjon Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja. Projekt mladih gledaliških ustvarjalcev BiTeater se bo nocoj predstavil s tretjo premiero - dramo Potestad argentinskega avtorja Eduarda Pavlikovskega v režiji Milana Goloba. V Motniku pa se bo danes začel 4. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv.
Danes ob 17. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predaval trenutno najvidnejši in večkrat mednarodno nagrajeni (proti)vojni fotograf James Nachtwey, ob 20. uri pa sledi odprtje razstave njegovih fotografij Priča, katere delegirani kurator je Alain Mingam; Nachtweyeve fotografije bodo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 17. avgusta. Do 24. junija pa je v ljubljanski Galeriji Fotografija odprta razstava Urbana joga: potencial prostora avtorice Anje Humljan, ki so jo v New Yorku, Parizu, Madridu in Ljubljani v objektiv ujeli Jaka Vinšek, Antoine Le Grand, Emilio P. Doiztua in Primož Lukežič. Za konec še o Kinu Otok, ki s filmom Poštarjeve bele noči nocoj prihaja na ljubljansko Kinodvorišče, ogledu filma pa sledi še pogovor Varje Močnik s koscenaristko filma Jeleno Kiseljovo.
Festival šansonov La vie en Rose se po 15 letih poslavlja z velikim koncertom, ki bo posvečen 100-letnici rojstva Edith Piaf in pregledu lastne zgodovine. 9. junij pa je tudi mednarodni dan arhivov in dan, ko slovenski arhivi odprejo svoja vrata javnosti.
Knjižne novosti: Brskanja – novo zbirko kratke proze pisatelja, dramatika, esejista in režiserja Vinka Möderndorferja, Česar ne moreš povedati frizerki – kratkoprozni prvenec Agate Tomažič, Pianistov dotik – romaneskni prvenec Mirta Komela in roman Vladimirja Nikolajeviča Vojnoviča z naslovom Moskva 2042 je predstavila novomeška založba Goga. V galeriji S na ljubljanskem gradu si lahko do 20. septembra ogledate Podvodni svet – fotografsko razstavo skozi oči fotografov National Geographica Slovenija.
Založba Mladinska knjiga je izdala zbirko z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa Cirila Zlobca. Gledališče Glej pa ima na odru premiero Varovanec hoče biti varuh v režiji Iztoka Toryja, avtorja Petra Handkeja.
V Izoli se bo danes s projekcijo filma Let nad bojnimi polji z glasbeno spremljavo dvanajstčlanske džezovske zasedbe Insium in s svetovno premiero nove glasbene opreme Glauca Veniera in Micheleja Corcelle slavnostno začel 11. mednarodni festival Kino otok – Isola cinema. Program petdnevnega festivala, ki bo predstavil filme z različnih koncev sveta, temelji tudi na filmskem dialogu med vsemi udeleženci festivala. Ob filmih, srečevanjih in druženjih s filmskimi ustvarjalci. Plesalca in koreografa, letošnja nagrajenca Prešernovega sklada Rosana Hribar in Gregor Luštek, znana predvsem po svojih fizično intenzivnih in tehnično izbrušenih duetih, bosta danes v Cankarjevem domu v Ljubljani uprizorila Maratonski duet. V njem bosta povzela njuno šestnajstletno zgodbo v enem samem dihu.
JSP: Jelena in Svetlana Proković z razstavo fotografij kolekcije TRIBALICIOUS v Ulični galeriji v Ljubljani, Matej Andraž Vogrinčič z instalacijo Gmota v Galeriji TR3, v Slovenski filharmoniji premiera dokumentarnega filma Igorja Šterka Pavla Jesih ter Steletove nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, ki jih od leta 1990 podeljuje Slovensko konservatorsko društvo.
Začel se je 2. Drama festivala 2015, Muzikološki zbornik praznuje 50 let, prestolnico in 13 drugih slovesnkih mest pa bo razveseljeval festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.
Drevi bodo v SNG Nova Gorica slovesno podelili nagrade za igralske dosežke Tantadruj, ki jih peto leto zapored podeljujejo tri primorska gledališča - SNG Nova Gorica, SSG Trst in Gledališče Koper. V Ljubljani se danes na Starem trgu 21 pred galerijo ŠKUC začenja že 22. literarno-glasbeni festival Živa književnost.
Deveti mednarodni festival Svetlobna gverila se posveča različnim aspektom teme kot integralnega dela svetlobe. Začne se danes zvečer ob 21.30 v galeriji Vžigalica in njeni okolici. Téma tokratnega festivala je V temi. Tako v galerijskih prostorih kot tudi na javnih površinah v središču prestolnice bodo mesec dni na ogled dela sto ustvarjalcev, 50-ih avtorjev iz desetih držav, slovenskih avtorjev, pa tudi študentov in dijakov. Letošnji 30. Mednarodni literarni festival Vilenica se bo odvijal od 1. do 6. septembra. Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2015, češki pisatelj Jáchym Topol, ki je z vključitvijo tako osebne kot kolektivne izkušnje v svoj umetniški opus postal prozaik prepoznavnega evropskega formata. Festival postavlja v središče tudi slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Milana Jesiha.
Ob 450. obletnici rojstva Williama Shakespeara premiera Beneškega trgovca v Lutkovnem gledališču Ljubljana, po lutkovni poti pa še na Ljubljanski grad, kjer se nocoj odpre Lutkovni muzej. V hostlu Celica v Ljubljani je na ogled fotografska razstava Godibodi 2014, v pokrajinskem muzeju Maribor pa razstava modnih oblačil in dodatkov Ikonska petdeseta.
Ob 450. obletnici rojstva Williama Shakespeara premiera Beneškega trgovca v Lutkovnem gledališču Ljubljana, po lutkovni poti pa še na Ljubljanski grad, kjer se nocoj odpre Lutkovni muzej. V hostlu Celica v Ljubljani je na ogled fotografska razstava Godibodi 2014, v pokrajinskem muzeju Maribor pa razstava modnih oblačil in dodatkov Ikonska petdeseta.
Igra Balkon se po 27-ih letih vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Intimno dramsko besedilo Jeana Geneta v režiji Diega de Bree bodo premierno uprizorili nocoj ob 19.30. Katarina po naročilu – drugi del trilogije treh gledaliških ustvarjalcev in raziskovalcev, dramaturginje Urške Brodar, igralke Katarine Stegnar in režiserja Jureta Novak, bo premierno na ogled nocoj ob 20.45 v Gledališču Glej. Risbe in kipi je naslov razstave del Jiřija Bezlaja, ki jo bodo ob 19-ih odprli v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kipar Jiři Bezlaj, ki živi v Ljubljani in ustvarja ob Stiškem potoku, je razstavo zasnoval v talnih samosvojih prostorskih postavitvah.
Nocoj ob 20.00 se v stari dvorani v Slovenskem narodnem gledališču Maribor obeta premiera ostre, radikalne, brezkompromisne performativne gibalno-dramske uprizoritve Drakula. Nastala je v koprodukciji z Zagrebškim gledališčem mladih in s Fondazione Teatro Due iz Parme. Tudi drugi dan 20-ega festivala Jazz Cerkno ponuja na glavnem odru tri večerne koncerte. Knjiga dr. Božidarja Flajšmana Podobe časa, Metlika na razglednicah je izšla ob 650. obletnici potrditve mestnih pravic prebivalcem Metlike; 150. obletnici ustanovitve Narodne čitalnice v Metliki (prve na Dolenjskem); 100. obletnici rojstva Jožeta Dularja (pisatelja, publicista in muzealca) in 70. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom.
Danes v oddaji razstava ob 85 letnici rojstva glasbenika Atija Sossa, o temi letošnjega 5. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom pa tudi o prevodnem delu Zoprna lirika.
Neveljaven email naslov