Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
V Ljubljani se danes začenja 15. Festival Dobimo se pred ŠKUCem. Tako kot prejšnja leta bo tudi letos festival v starem mestnem jedru prestolnice predstavil pestro paleto dogodkov, ki se bodo zvrstili do nedelje, 26. julija. Na idrijskem gradu bodo zvečer znova zazveneli ritmi tanga, fada in flamenka. Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe namreč pripravlja 14. Tango festival. 25. Okarina etno festival Bled se bo začel nocoj s koncertom slovenskih izvajalcev: reperja SmaalTalka, pevke Nece Falk in skupine Kontrabant. V okviru mednarodnega potujočega festivala etno glasbe in novih smeri pa bo jutri pester festivalski glasbeni večer v Kopru. Mednarodni glasbeni festival Folkest pripravljajo že 36 leto. Tradicionalno se odvija v mesecu juliju in sicer v različnih občinah regije Furlanije Julijske krajine. Toda, enega od odrov letošnjega festivalskega dogajanja bodo postavili tudi v našem Kopru, saj so organizatorji tokrat med nastopajoče uvrstili tudi slovenskega glasbenika Rudija Bučarja
Razstava ''V zaledju Soške fronte'' v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Pokrajinskih arhivov Nova Gorica in Koper ter Gornjesavskega in Tolminskega muzeja. Razstava, ki bo do sredine septembra na ogled v Kranjski Gori, nato pa se bo selila tudi v druge kraje, pa prinaša tudi veliko, širši javnosti doslej neznanega gradiva. ''En planet, ena voda'' je naslov fotografske razstave, ki je do 15. septembra na ogled v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoliju. Razstava, ki je del projekta Voda, predstavlja zgodbe z različnih koncev sveta ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije pa si lahko do 10. oktobra ogledate eksperimentalno razstavo ''EuroVision Lab., En predmet – mnogo vizij - EvroVizij":
Z večno zgodbo o Romeu in Juliji v treh dejanjih na glasbo Sergeja Prokofjeva bosta nocoj in jutri ob 20. uri v Cankarjevem domu nastopila balet in orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Prav tako v sklopu Ljubljana Festivala se je včeraj v Križankah začela XVIII. Mednarodna likovna kolonija, na prenovljenem gradu Podsreda v osrčju Kozjanskega pa lahko poslušate XXI. Glasbeno poletje.
Mladinska knjiga je v okviru zbirke Nova lirika izdala štiri nove knjige poezije, vrt Pokrajinskega muzeja v Kopru pa bo gostil glasbeni festival Jeff.
Poleti kultura oživi številna slovenska mesta. Ustavili smo se na Ptuju, kjer se je začel 13. Festival sodobne umetnosti Art Stays, v Kranju je na ogled razstava Oskarja Moleka z naslovom Projekt Bahia 1999-2009, dodali pa smo še malo drugačen koncertni napovednik.
Zaradi neobetavne vremenske napovedi je začetek Glasbenih večerov v Paviljonu na Kongresnem trgu prestavljen na jutrišnji večer, ko bo s slovenskimi ljudskimi napevi prav tam nastopila pevka Nuška Drašček. Že nocoj ob 20. uri pa bodo v galeriji Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma na Komenskega ulici 18 v Ljubljani odprli samostojno razstavo Preživetveni komplet za Antropocenega - Napovednik intermedijske umetnice Maje Smrekar.
A.V.A. – Akademija za vizualne umetnosti na razstavi AVA 007 predstavlja dela petih diplomantov letošnje generacije: Nejca Čulka, Vanje Erjavec, Nuše Filipovič, Arija Gabrijelčiča in Nike Vučko. Razstavo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani si lahko ogledate do 23. avgusta. V Galeriji v Murski Soboti bo do 19. avgusta na ogled samostojna razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja z naslovom Slike.
Na najpomembnejšem filmskem festivalu osrednje in vzhodne Evrope, letos jubilejnem, 50. mednarodnem filmskem festivalu v čeških Karlovih Varih, so posebno priznanje v okviru nagrade Lux po izboru gledalcev širom Evrope podelili slovenskemu filmu Razredni sovražnik režiserja Roka Bička. V oddaji tudi o treh novostih celjske Mohorjeve družbe. Ter o 51. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture.
Fotograf Matjaž Tančič bo med 18. in 20. uro na novi lokaciji Galerije Fotografija na Levstikovem trgu v Ljubljani podpisoval knjigo Timekeepers, ob 20.00 pa prav tam odprl svoj najnovejši avtorski projekt v 3D tehniki: fotografsko razstavo z naslovom "3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje"; v Galeriji Fotografija bo na ogled do 22. avgusta. Na Ljubljanskem gradu se bo v organizaciji Kinadvor nocoj ob 21.30 začel Kino pod zvezdami, v Novem mestu pa se lahko do sobote udeležite uličnega festivala Rudi potepuški.
Današnje Kulturnice so poklon visokim jubilejem, skupnim potem in dolgoletni ljubezni do ustvarjanja: Ciril Zlobec praznuje 90 let, skupina Laibach 35, Ana Desetnica pa je postala polnoletna.
Danes svoja vrata odpira 56. Ljubljana jazz festival. Festival, ki se je leta 1960 začel kot predstavitev domačih klasičnih jazz skupin, se je skozi leta razvijal skupaj s svojo glasbeno zvrstjo in danes prinaša ljubiteljem izbran vpogled v sodobno jazzovsko ustvarjalnost. V oddaji pa bomo pogledali tudi na Lent in v projektni prostor galerije Aksioma v Ljubljani.
Z razpravo z naslovom Poezija in turizem se bo začel 12. festival Pranger - srečanje refleksije in prevoda poezije. V Ljubljani pa so z razstavo obeležili 25 let plakatov TAM TAM.
Nocoj ob 21.00 se bo v Križankah začel gala koncert Poletna noč: Poklon Elzi Budau (z neposrednim prenosom na I. programu Radia Slovenija), ob isti uri pa bo v Plesnem teatru premierno na ogled plesna predstava Absolutni stereotip Veronike Valdés in Dušana Teropšiča, nastala je v koprodukciji z Zavodom Flota.
25. Delovo nagrado kresnik je za roman Samo pridi domov prejel Andrej E. Skubic. Nocoj bo na Metelkovi odmeval 2. festival alternativne elektronske glasbe Stiropor, v Velenju pa se z nastopom skupine Šukar začenjajo 31. Poletne kulturne prireditve. V soboto, 27. junija, se bo v koprodukciji Mini teatra in Ljubljanskega gradu začelo Mini poletje, v Križevniški ulici pa sočasno tudi 3. Dan križevniškega soseda.
Pisalo se je leto 1998, ko je na ljubljanske in mariborske ulice pod vodstvom gledališča Ane Monro prikorakala Ana Desetnica. Mednarodni festival uličnega gledališča je v 18-ih letih postal stalnica domače poletne festivalske ponudbe, s polnolotnostjo pa je prišel tudi čas, da se Ana ozre v preteklost, na pot, ki jo je prehodila od svojih začetkov do danes.
V Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani je do 13. septembra na ogled razstava NO MAGIC/ČAROV-NI-JA Vadima Fiškina, ki s pridihom ironije raziskuje odnose med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo. Jutrišnja tretja junijska sobota se bo prevesila v Poletno muzejsko noč, ko bodo odprte številne galerije, muzeji in drugi kulturno-umetniški prostori v 52 krajih po Sloveniji. Že nocoj pa se na gradu Turnišče pri Ptuju začne nov gledališki festival Zvezde pod zvezdami, ki bo trajal do 5. julija.
Tokrat knjižne novosti za najmlajše in razstava Voda, ki teče od koliščarjev in rimske Emone, preko preskrbe z vodo in problemov odpadnih voda v srednjeveški Ljubljani, do izsuševanj ljubljanskega Barja in prvega vodovoda, ki ga je Ljubljana dobila leta 1890.
Premiera plesno-gledališke predstave o Almi Karlin z naslovom Alma. Sama. Razstava Stoletje plakata, plakat 20. stoletja na Slovenskem.
Poletna bralna bera Mladinske knjige in domača znanstveno fantastična novost Anor Kath: Doba Razdora Sama Petančiča izdana v samozaložbi. V oddaji pa tudi o razstavi Moda v gibanju (Italijanski slog 1951-1990/Utrinki slovenske mode).
Neveljaven email naslov